Caustic Wound: Death Posture + Anhedonist/Spectral Voice: Abject Darkness/Ineffable Winds

Caustic Wound: Death Posture + Anhedonist/Spectral Voice: Abject Darkness/Ineffable Winds

Recenzija izdelka
6. 5. 2020 - 19.00

Težki časi so na obzorju. Najhujše verjetno še ni mimo, kar seveda velja tudi za podzemno metalsko sceno. Polovica leta 2020 je že skoraj mimo in žetev dobrih izdaj se zares šele začenja. Kakšne diskografske katastrofe bo prineslo to tragično leto, bomo še videli. Še pred tem pa se že v današnji Tolpi bumov osredotočamo na dve plošči, ki bosta leto 2020 gotovo ožigosali na dolgi rok. Prvi bo prvenec Death Posture super grupe death grinderjev Caustic Wound, ki je izšel pri založbi Profound Lore. Oddajo pa bomo nato v zadnjem delu končali s sedeminčnim splitom med projektoma Anhedonist in Spectral Voice. Ta kos vinila pa je izšel v sodelovanju založb Dark Descent Records in Parasitic Records.

 

Caustic Wound: Death Posture (Profound Lore, 2020)

Caustic Wound so leta 2018 nastopili z demo kaseto Grinding Terror in se z njo takoj pojavili pod žarometi deathmetalske scene. Nemogoče je zanikati, da se je glavni razlog za to skrival predvsem v pedigreju članov zasedbe. Kot kitarista namreč v bendu nastopata Chase Slaker in Max Bowman iz zasedbe Mortiferum. V istem bendu igra tudi basist Tony Wolfe. Kot bobnar v Caustic Wound nastopi Casey Moore iz danes legendarnih grinderjev Magrudergrind, vokale pa prispeva Clyle Lindstrom, ki je sicer tudi član postav Cerebral Rot in Fetid. Vsa našteta imena so ključni akterji na ameriški zahodnoobalni death sceni, torej ni nič čudnega, da je nova zasedba deležna toliko pozornosti. A kljub temu ne gre zanikati vrhunske kvalitete njihove godbe - tokrat obravnavani prvenec Death Posture je pač izjemen od začetka do konca.

Grindcore v svoji esenci predstavlja stičišče žanrov in Caustic Wound se držijo istih formul kot pionirji, združujejo surovost punka in agresijo metala. Jasen je poklon očetom grinda, bendom, kot so Terrorizer, Napalm Death, Carcass in Repulsion. Zasedbino izvirnost pa gre iskati v elementu povezovanja nove podzemne deathmetalske scene s surovostjo in eksplozivnostjo starega grinda. Kakor koli že obrnemo: če se sprašujemo o odklonih aktualne deathmetalske scene, je Caustic Wound bend, ki črpa iz jedra grindcora ter izčrpano postavi na novo raven intenzivnosti in brutalnosti. Čez vso ploščo lahko vlečemo vzporednice s starimi bendi. Takoj pomislimo na bobnarske mojstrovine Peta Commanda Sandovala, ki jih Moore spretno preliva v lasten stil igranja. Vpliv zasedbe Terrorizer je seveda čutiti v samem jedru izraza Caustic Wound, a to danes velja za veliko večino aktualnih grind bendov. Klavstrofobijo zasedbinega materiala pa zlahka povežemo denimo z izdajama Symphonies of Sickness ter Reek of Putrefaction ključnih Carcass.

Skladbe na plošči Death Posture so zelo kratke, v povprečju trajajo le malenkost čez minuto. Izjemnost benda tiči v ogromnem številu različnih elementov v teh kratkih skladbah. Predvsem gre izpostaviti tudi izjemen občutek za solaže, ki sicer ne nastopijo v vseh komadih, a so postavljene na vsa ključna mesta za podoživetje maksimalne histerije. Death Posture je plošča, ki eksplodira že v samem začetku in ne preneha z bombardiranjem vse do konca. Plošča ne vsebuje nobenih prekinitev, intermezzov, nobenih počasnih komadov. Določeno izjemo predstavlja le par počasnejših rifov, a ti prinašajo toliko destrukcije, da ne omogočijo nikakršnega olajšanja. Prvenec Caustic Wound bo morda kar najboljša grindcore plošča letošnjega leta - na zares izjemen način namreč uspe ujeti ravnotežje med elementarnostjo grinda in histerično agresijo death metala. Death Posture teče dobrih petindvajset minut, a ji v tem času uspe časovno krivuljo ukriviti v tolikšni meri, da deluje, kot bi bila dolga skoraj polno uro. Slišimo namreč toliko intenzivnih elementov: ritmičnih preskokov, solaž in izstopajočih rifov, predvsem pa nas popolnoma prevzame klavstrofobično morbidno vzdušje, ki prežema celotno godbo zasedbe Caustic Wound.

https://www.metal-archives.com/bands/Caustic_Wound/3540438428

 

Anhedonist/Spectral Voice: Abject Darkness/Ineffable Winds (Dark Descent Records/Parasitic Records, 2020)

Drugi del Tolpe bumov pa tokrat namenjamo zanimivemu sedeminčnemu splitu med Anhedonist ter Spectral Voice, ki je izšel pri Dark Descent Records oziroma pri Parasitic Records 13. marca letos.

Anhedonist je bend, ki dejansko ne obstaja več, a si je neg lede na to pridelal kulten status v metalskem podzemlju, predvsem ob obalah severnega Pacifika. Deloval je sicer med letoma 2008 in 2014. V svojem obdobju aktivnosti je izdal en demo in dolgo ploščo Netherwards. Skladba Abject Darkness s tokratnega splita je nastala v istih snemalnih seansah kot omenjeni prvenec. Gre za vsekakor izrazito kvalitetno interpretacijo death dooma s prijetnimi melodijami, predvsem pa z dominantno izvrstno apokaliptično atmosfero. V komadu slišimo tako hitre deathmetalske segmente, ki se nagibajo k black metalu, kot tudi počasnejše dele. Ravno ti upočasnjeni deli pa predstavljajo vrhunec, spogledujejo se z žanrom funeral dooma, preganjajo jih občutja depresije in pogube. Abject Darkness je skladba, ki opozarja na preteklo spregledanost benda in je istočasno dober sedeminčni nagrobni kamen v spomin na Anhedonist.

Spectral Voice pa je eden tistih bendov, ki so žanr jamskega death dooma postavili na zemljevid metalske scene, in je gotovo eno prvih imen takšne glasbe. Akterji, kot so Anhedonist, pa so žanr zgodaj širili po podzemlju in zato ima tokratni split še toliko globlji pomen.

O tokratni novi skladbi Ineffable Winds zasedbe Spectral Voice iz Denverja v Koloradu v ZDA bo težko izraziti kaj več kot pač navesti dejstvo, da zopet zajame bistvo bendovega dela in v tem zadovolji vsa pričakovanja. Gre za prvi zasedbin studijski posnetek po prvencu Eroded Corridors of Unbeing, ki je tudi napoved nove plošče, načrtovane v bližnji prihodnosti. Skladbo smo sicer slišali že na promo kaseti iz leta 2018. Spectral Voice si člane delijo s še eno pomembno zasedbo, Blood Incantation, to je danes že jasno. Tudi snemajo v istem studiu, vse na trak, torej je pred nami še en poseben posnetek kozmične destrukcije. Bend na trenutke uspe z absurdno enostavnimi rifi, ki pa učinkovito dvignejo izvrstno atmosfero. Spectral Voice ponudijo najboljšo interpretacijo tega žanra, ki sicer korenini na finskih tleh. Brezhibna death doom skladba Ineffable Winds je torej biser na kosu vinila in vsekakor je tudi celoten koncept izdaje pravi dragulj, ki ga bo moral v svojo zbirko dodati vsak zbiratelj death metala. Kljub temu da je zadeva izšla pred le nekaj meseci, je že kultna! 

https://www.metal-archives.com/bands/Anhedonist/3540312405

https://www.metal-archives.com/bands/Spectral_Voice/3540377591

 

Caustic Wound at Eternal Warfare 5, 16, 2019 -Full Set
SPECTRAL VOICE @ Total Death Over Mexico Vol. III (Mexico City)
ANHEDONIST - 5/14/11 @ Victory Warehouse, Oakland, CA - FULL SET

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.