Britoff plenarskih zasedanj

Britoff plenarskih zasedanj

Aktualno-politična novica
orban al kdo
19. 5. 2017 - 10.05
 / BritOFF

Osma

Ustavno sodišče Kolumbije je odločilo, da je pohitreno sprejemanje mirovnega sporazuma z uporniško skupino FARC neustavno. Sedaj bo Kongres moral sprejemati vsak posamezen člen posebej kar pa dodatno otežuje sprejemanje sporazuma. Ustavno sodišče je lani decembra sicer odobrilo pohitren način sprejemanja sporazuma, vendar ga je sedaj označila kot neustavnega. Spomnimo, da je vojaški konflikt z dotično uporniško skupino zaradi socialnih neenakosti in manka možnosti njegove politične artikulacije odjeknil leta 1964.

K sosednji Venezueli. Vlada Združenih držav Amerike je sankcionirala osem članov vrhovnega sodišča zaradi odvzema zakonodajnih pravic kongresa, ki je bil po nekaj dnevih sicer preklican. Osmim članom sodišča bo tako zamrznjeno premoženje znotraj območij jurisdikcije ZDA, ameriškim državljanom pa je z njimi prepovedano poslovati. Odvzem zakonodajnih pristojnosti je bil tudi povod za proteste, ki so vzpodbujani s strani desne opozicije, sankcije ZDA pa so naprtene nekaterim podpornikom predsednika Nicolasa Madura.

Evropska komisija je Facebooku naložila globo 110ih milijonov evrov zaradi namernega zavajanja z informacijami. Ko je korporacija socialnega omrežja leta 2014 prevzela storitve Whatsappa je namreč zatrdila, da ne more povezati telefonske številke Whatsappa in uporabniških podatkov profila na Facebooku, kljub temu da je kasneje storila ravno to. Sledeč izsledkom komisije je Facebok namreč že takrat vedel, da je to tehnično mogoče.

Deseta

Novice iz evropskega parlamenta začenjamo s plenarnimi zasedanji, ki so se odvijali v minulemem tednu. Ponovitev zasedanja je privedlo tudi do ponovitev vsebin kot je na primer ponovno opozarjanje na rešitev Palestinskega vprašanja z rešitvijo dveh držav. Češnjica tovrstnih izjavnih reciklaž pa je najverjetneje govor podpredsenika Jyrkia Katainena (jirkija kAtajnena), ki je opozarjal na izzive globalizacije in v isti sapi omenjal tako izbolšanje pogojev poslovanja kot večanje socialnih storitev, katerih stična točka je po njegovih besedah v odpornosti. Prisluhnimo:

Izjava

Odpornost Evropske unije pa se je na zasedanju merilA ob sprejetju resolucije, ki bi lahko privedla do prvega suspendiranja glasovalne pravice države članice v Evropskem svetu. Na zasedanju je Evropski parlament zoper Madžarsko izglasoval resolucijo o začetku dosedaj še neuveljavljenega postopka 7. člena Pogodbe o EU. Kamen spotike za večino poslancev evropskega parlamenta so ukrepi madžarske vlade Viktorja Orbana kot je predlog zakona, da se vzpostavi posebna kategorija za vse nevladne organizacije, ki se financirajo iz tujine. Spomnimo, da so nevladne organizacije za Orbana agenti, povezani z zaroto milijarderja Georga Soroša, hkrati pa naj bi pomagali beguncem priti v državo in s tem prispevati k najedanju madžarske narodne klenosti. Prav tako je evropski parlament pozval madžarsko vlado naj razveljavi za sprejem beguncev restriktivno azilno zakonodajo ter zakon o izobraževanju, ki je posredno skušal ukiniti Srednje evropsko univerzo. Slednja je namreč tudi financirana s strani SOroša, iz njegovega sklada pa je sicer tudi Orban dobival štipendijo, s katero je študiral na Oxfordu.  Zaradi zakona o izobraževanju je tudi Evropska komisija ukrepala in podala Madžarski mesec dni, da dokaže skladnost dotičnega zakona z evropsko zakonoddajo.

Poslanci parlamenta, so tako s 393-imi glasovi za, naročili odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, da pripravi poročilo na podlagi katerega bodo poslanci glasovali o pozivu Svetu EU da presodi ali v dotičnem primeru obstaja kršitev evropskih vrednot. Ob morebitni ugotovitvi hudih kršitev Madžarske bi bile lahko sprožene tudi sankcije, ki bi pripeljale do ukinitve volilnih pravic Madžarske, vendar je zato potrebno soglasje vseh članic. Zoper glasovanje pa se je že opredelila Poljska, ki je napovedala veto glede kakršnihkoli sankcij proti Madžarski vladi. Tako kot Madžarska je tudi Poljska namreč že večkrat bila na zatožni klopi glede notranje politike vladajoče stranke, ki skuša z nadzorovanjem sodstva in medijev tako rekoč dodati izhodiščno deblo ostalim vejam oblasti. 7 člen Pogodbe o EU, s katerim bi Svet EU državi članici na podlagi kršitev evropskih vrednot lahko izdal opozorilo ali tudi odzvel glasovalno pravico v svetu je bil sprejet pred 16 leti, po tem ko se je v avstrijsko vlado prebila Svobodnjaška stranka Jorga Haiderja.

Pobuda za resolucijo zoper Madžarsko je bila dana s strani stranke Social demokratov, stranke Zelenih, ALDE in Nordijske zelene levice. V preteklosti je bila pobuda proti Madžarski prav tako že sprožena s strani stranke ALDE, vendar ni bila sprejeta. V tokratnem glasovanju je namreč za sprejem resolucije glasovalo tudi 68 poslancev Evropkse ljudske stranke. Poleg tega se jih je 40 poslancev omenjene stranke vdržalo kar pa skupaj za deset glasov presega glasove poslancev, ki so bili proti sprejemu resolucije. Del evropske ljudske stranke je tudi Orbanova stranka Fidesz, ki pa ima vse bolj pešajočo podporo znotraj evropske sestrske stranke. K zagon Orbanu nenaklonjenim glasovom so bržkone prispevale njegove proti bruseljske izjave, v katerih je Bruselj označen kot skupina levih strank, ki skušajo Madžarski vsiliti domnevno nelegalne migracije.

Posredno je bila Madžarska omenjena tudi v resoluciji parlamenta, ki poziva k hitrejši premestitvi azilantov. V načrtu o premestitvi azilantov iz vstopnih držav Italije in Grčije Madžarska kot tudi Poljska ne sodelujeta in nista sprejeli prosilcev za azil, kar pa sicer ni drastični premik od sprejema ostalih držav članic. Izmed 160 tisoč prosilcev za azil, ki naj bi jih sledeč sklepu Evropskega sveta iz leta 2015 preselili iz Grčije in Italije v druge države članice,  je bilo dosedaj namreč preseljeno le nekaj več kot 11 odstotkov.

Medtem pa je minuli teden v medije pricurljalo, da Francija in Nemčija pozivata k dodatni eksternalizaciji soočanja s prihodom beguncev, konkretno k vzpostavitvi misije na južni meji Libije. Notranja ministra Nemčije, Thomas de Maiziere in Italije, Marco Minniti sta namreč v pismu pozvala Evropsko komisijo k vzpostavitvi misije med Libijo in Nigerijo. Misija naj bi prispevala k dosedaj neučinkovitemu preprečevanju tihotapljenja beguncev. Prav tako naj bi sledeč pismu k večji zaustavitvi migracij prispevala tehnična in finančna podpora libijske oblasti. Izjave o pripravljenosti dodatnega patruljiranja v sodelovanju z drugimi državami pa je slišati tudi s strani Abdulsalam Kajmana, podpredesnika vlade v Tripoliju, ki jo podpira Zahod.

Spomnimo, da poleg nadzorovanja na morju s strani evropske obalne straže Frontex, EU prav tako prispeva z usposabljanjem libijske obalne straže. Begunce, ki jih libijska obalna straža uspe rešiti pa nastanijo v sprejemne centre z nezavidljivmi bivanjskimi pogoji, ki jih ponekod vodijo milice, begunci pa skozi njih večkrat postanejo blago v trgovini z ljudmi.

Da bodo vojaške intervencije v izjemnih primerih lažje pa so obrambni ministri sprejeli odločitve glede skupnega vojaškega delovanja. Še na neformalnem srečanju pred četrtkovim zasedanjem v Bruslju se je 19 držav članic z Francijo, Italijo, Nemčijo in Španijo na čelu dogovorilo o vzpostavitvi kooperativnega finančnega mehanizma preko katerega bi vzpostavili sklad. Iz njega bi države lahko črpale za namene skupnih vojaških projektov.

Na srečanju v Bruslju pa so se nato dogovorili tudi, da se bojo odzivne vojaške skupine financirale iz proračuna EU, ne pa iz denarja držav članic. Majhne skupine približno 1000 vojakov, ki jih skupno vzpostavi koalicija nekaj držav, je namenjena za hitro odzivanje v Afriki in na Bližnjem vzhodu, dosedaj pa po besedah zunanje predstavnice EU Federice Mogherini ni zaživela zaradi težav s financiranjem. Na srečanju so se dogovorili tudi o skupnem poveljstvu nad misijami EU v Maliju, Somaliji in Srednjeafriški republiki. Tendence k večanju skupnega obrambne strategije Evropske Unije prihaja po zaosritvi razmer z Rusijo, pozivu ameriškega predsednika Donalda Trumpa k večanju obrambnih izdatkov ter izstopu Velike Britanije, ki je dosedaj nasprotovala vzpostavitvi vojaške zveze podobne Zvezi NATO na evropski ravni.

S podobnim razlogom Velika Britanija tudi tokrat nasprotuje vzpostavitvi skupnega poveljstva. Ni se namreč strinjala saj z besedno zvezo “operativno poveljstvo” zapisanega v predlogu, četudi je bil politični dogovor o vzpostavitvi skupnega poveljstva dosežen že marca. Združeno kraljestvo je nato opustilo ugovor in omogočilo sprejem sklepa, čeprav bo formalno zaživel po tamkajšnjih junijskih volitvah. Spomnimo, da je odhajajoča država članica EU domnevno zaradi prihajajočih junijskih volitev blokirala tudi sprejetje revizije proračuna. Večletni finančni okvir za obdobje med letom 2014 in 2020 mora namreč biti vsako leto revidiran, da se ugotovi skladnost proračunskih postavk z izjemnimi razmerami kot so migracije ter se zato premesti sicer vnaprej določen proračunski znesek.

Parlament pa je ponovno zavrnil seznam držav za katere obstaja nevarnost pranja denarja, financiranja terorizma ali priostvovanju k izogibanju davkom. Seznam pripravi Evropska komisija, tokrat pa je že drugič letos, da ga je parlament zavrnil. Države globalnega juga, ki se znajdejo na tem seznamu so podvrženi strožjemu nadzoru.

Strožji nadzor je namenjen tudi avdio-vizualnim spletnim vsebinam. Parlament je namreč sprožil zasnovo nove direktive, ki bi omejevala otrokom neprimerno vsebino nasilja, medtem ko bi hkrati zahtevala, da je najmanj 30 odstotkov spletnih video vsebin evropske produkcije, saj da naj bi se tako promoviralo evropsko diverziteto. Spletne platforme z video vsebinami bodo sedaj imele dolžnost ukrepati ob nasilnih in sovraštvo vzpodbujajočih vsebinah. Poleg proto starševske skrbi in identitetnega onaniranja pa bi direktiva omejevala spletno oglaševalsko dejavnost na največ 20 odstotkov dnevno.

 

 

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness