OFF Kraljev in Komunistov

Aktualno-politična novica
20. 5. 2022 - 15.00
 / OFF

O nedavnih državnih udarih v Sahelu in njihovem pomenu
 / 19. 3. 2022
Včeraj so na ulicah sudanske prestolnice Kartum že deveti mesec zapored potekali protesti proti tamkajšnji vojaški hunti, ki je oblast prevzela po vojaškem udaru leta 2019. Državna policija je med izgredi nad protestnike krenila s solzivcem in jih večje število pridržala. Poleg aretacij v prestolnici pa je policija pridržala tudi generalnega sekretarja tamkajšnje komunistične stranke Mohameda Mukhtarja Al Khatiba, ki se je vračal z obiska pri vodjih opozicijskih uporniških skupin v mestu Džuba v Južnem Sudanu, so sporočili v stranki. Sudanska komunistična stranka od vojaškega udara dejavno sodeluje pri oblikovanju združene opozicije proti vojaški hunti pod vodstvom predsednika Omarja Al Baširja. Vojaška oblast je v zadnjem času poleg generalnega sekretarja aretirala tudi člana strankinega politbiroja Saliha Mahmouda, ki se je prav tako vračal iz Džube.     

V Tadžikistanu so varnostne sile pri obračunu s protestniki v regiji Gornji Badakšan ubile 25 ljudi. Tadžikistansko notranje ministrstvo, ki protestnike označuje za teroriste, je v sporočilu za javnost povedalo, da je pridržalo okoli sto oseb. Avtonomna regija Gornji Badakšan je že od devetdesetih let prejšnjega stoletja krizno žarišče v državi, saj tam prebiva največji delež muslimanskega prebivalstva, ki se od preostale države razlikuje jezikovno in kulturno. Pamirska etnična manjšina redno protestira proti zatiranju njihovega jezika in slabim življenjskim pogojem, v zadnjem času pa so se protesti tako zaostrili, da so demonstranti za dva dni zaprli glavno cesto iz Gornjega Badakšana do prestolnice.     

Po več kot dvoletnem izgnanstvu v Abu Dabiju se je v domovino vrnil nekdanji španski kralj Juan Carlos. S prestola je odstopil leta 2014 po obtožbah korupcije in tajnih bančnih računov v Švici, na katerih naj bi hranil plačila savdske kraljeve družine. Preiskave so se nedavno zaključile brez obtožnice, zato se je Juan Carlos lahko vrnil v Španijo, potem ko je od leta 2020 živel v Abu Dabiju. Španske oblasti so sporočile, da se bo nekdanji kralj udeležil prihajajoče regate v severnem španskem mestu Vigo. Vlada se o kraljevem obisku še ni izrekla, vendar so mnogi ministri podvomili o legitimnosti njegovega povratka. Urad španske kraljeve družine je sporočil, da bo nekdanji kralj obisk zaključil v ponedeljek, ko namerava obiskati trenutnega kralja Filipa v Madridu.    

Nemški in Evropski parlament sta odločila, da bo nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder postal tarča sankcij evropskih držav zoper Rusijo. Nemški parlamentarni odbor za proračun je napovedal, da bo Schröder moral zapreti urad nekdanjega predsednika vlade, a bo še naprej upravičen do pokojnine in osebnega varovanja. Odlok ni namenjen neposredno Schröderju, temveč postavlja precedens za prihodnje kanclerje.  Nekdanji kancler zaseda visoke položaje v ruskih energetskih podjetjih Rosneft in Gazprom ter pri projektih Severni tok 1 in 2, ki se jim kljub ostrim kritikam vladnih in opozicijskih strank ni odrekel. Schröder prihaja iz socialdemokratske stranke, ki jo vodi trenutni kancler Olaf Scholz, ki pa ga je tudi sam pozval, naj se odpove svojim funkcijam. Krščanski demokrati so od vlade zahtevali, naj Schröderju vzame pokojnino. Podobno so menili tudi v Bruslju, kjer pa so poleg Schröderja k odstopu s položajev v ruskih družbah pozvali tudi avstrijsko zunanjo ministrico Karin Kneissl. Predlog Evropskega parlamenta pa je kritiziral prav kancler Scholz, ki je dejal, da bodo sankcije nemškega bundestaga zadostovale.      

Ukrajinsko-ruski odnosi skozi mini shizme pravoslavne cerkve
 / 19. 10. 2018
Spor med Srbsko in Makedonsko pravoslavno cerkvijo o samostojnosti slednje, ki je trajal 55 let, se je zaključil z včerajšnjim skupnim bogoslužjem. To je potekalo v Cerkvi svetega Save, vodila pa sta ga patriarh Srbske pravoslavne cerkve Porfirije in ohridski nadškof Makedonske pravoslavne cerkve Stefan. Makedonska pravoslavna cerkev je leta 1967 samovoljno izšla izpod okrilja Srbske pravoslavne cerkve, saj je želela popolno avtokefalnost, česar slednja ni priznala. Več o zgodovini odnosov pove profesor z ljubljanske teološke fakultete Simon Malmenvall. 

Izjava

Sicer je makedonska pravoslavna cerkev že imela avtokefalnost, ko se je oddaljila od Srbske pravoslavne cerkve. Zakaj so se odnosi ponovno vzpostavili, pove Malenvall. 

Izjava

Rusko zunanje ministrstvo je od slovenskega ministrstva za zunanje zadeve zahtevalo, da se mora število diplomatskega osebja na slovenskem veleposlaništvu zmanjšati za štiri osebe, in v pismu za javnost izrazilo ostro nasprotovanje slovenski pomoči Ukrajini. Na ministrstvu za zunanje zadeve so povedali, da so nad zahtevo negativno presenečeni, in dodali, da bodo rusko odločitev kmalu skrbno preučili in se temu primerno odzvali. Na ruskem zunanjem ministrstvu odločitev utemeljujejo kot povračilo na slovenske ukrepe z začetka aprila, ko je moralo rusko veleposlaništvo zapustiti 33 konzularnih delavcev.    

Slovenski veletrgovec s plinom Geoplin je na razpisu za pridobitev prostih zmogljivosti za dobavo plina na krškem terminalu izgubil proti hrvaški družbi Prvo plinarsko društvo. Na aprilskih medvladnih pogovorih v Zagrebu je hrvaška vlada Sloveniji ponudila možnost uporabe terminala za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina na Krku, ki bi lahko pokril okoli tretjino slovenskih potreb. Plinski terminal je tako zaseden vse do leta 2027, kar pomeni, da bo Slovenija morala poiskati nove poti za uvoz utekočinjenega plina iz azijskih držav. Sloveniji najbližji alternativni terminal je v italijanskem mestu Rovigo pri Benetkah. Zmogljivost terminala znaša okoli osem milijard kubičnih metrov plina, ki bi lahko tekel po plinovodu čez Šempeter pri Gorici, ki je trenutno največji v Sloveniji. 

Pravila za izrabo programskega časa v volilni kampanji za redne volitve v Državni zbor Republike Slovenije
 / 10. 3. 2022
Državni zbor je na seji potrdil sestavo poslanskih skupin in njihove nove vodje. Poslansko skupino Gibanja Svoboda bo do prevzema pobude za mandatarja vodil dosedanji predsednik stranke Robert Golob. V stranki so napovedali, da ga bo v prihodnosti na položaju zamenjala Tamara Kozlovič ali Borut Sajovic, vendar se še niso dokončno izrekli. Vodenje poslanske skupine SDS bo po novem prevzela Jelka Godec, njena namestnika pa bosta Karmen Furman in Zvonko Černač. Mesto vodje poslanske skupine NSi bo še naprej opravljal Jožef Horvat, vendar naj bi ga v prihodnje zamenjal še-minister za socialne zadeve Janez Cigler Kralj. Poslansko skupino SD bo vodil Jani Prednik. Poslansko skupino Levice bo še naprej vodil Matej Tašner Vatovec.  

Nadzorni svet Energetike Maribor je na položaj direktorja brez javnega razpisa imenoval dosedanjega začasnega direktorja Borisa Novaka. Položaj direktorja je bil nezaseden že od lanskega decembra, ko je družbo zapustil dolgoletni direktor Alan Perc, ki jo je vodil vse od leta 2009. Sporna je bila odločitev, da družba za položaj direktorja ni razpisala javnega razpisa, kot je obljubil predsednik nadzornega zbora Damijan Škrinjar. Nadzorni svet je januarja letos objavil javni razpis, na katerega naj bi se prijavilo pet kandidatov, a nobeden ni bil imenovan na položaj. Februarja pa je Rihter nadzorni svet zaprosil za razrešitev, ki ji je sledilo imenovanje nekdanjega vodje Pošte Slovenije Borisa Novaka.   

 

ODPOVED: OFF je pripravil vajenec Beno, mentorirala je Anja.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness