Off zaščite meja

Off zaščite meja

Aktualno-politična novica
30. 6. 2015 - 15.00
 / OFF

Današnji Off pričenjamo v Jemnu, ki ga vsakodnevno pretresa nasilje, medtem ko minevajo trije meseci od pričetka savdske intervencije proti uporniškim šiitskim Hutijem. V prestolnici Sani, ki jo nadzorujejo uporniki, je eksplodiral avtomobil bomba in terjal najmanj 28 žrtev, medtem pa naj bi Hutiji izstrelili raketo vrste Scud nad Savdsko Arabijo. Uporniki trdijo, da je raketa zadela vojaško oporišče južno od prestolnice Riad, česar pa Savdijci niso potrdili. Naj spomnimo, da je pred kratkim savdska zračna obramba uspešno sestrelila podoben izstrelek iz Jemna.

Prebivalcem 25-milijonskega Jemna poleg vojne grozi še pomanjkanje pitne vode. V eni izmed najrevnejših držav na svetu je zaradi vojne prenehala delovati večina črpališč  pitne vode, tako da se je od pričetka konflikta cena pitne vode potrojila. V povprečju prebivalci Jemna za vodo porabijo okoli 30 odstotkov svojih prihodkov, kar je najvišji takšen odstotek v svetovnem merilu.

Turčija naj bi se pripravljala na intervencijo na sirskem ozemlju, v kateri naj bi sodelovalo 20.000 vojakov, je napovedal predsednik Recep Tayyip Erdogan. Tako naj bi turška vojska podprla Sirsko svobodno vojsko v boju proti Islamski državi z zračno operacijo in hkrati vzpostavila tamponsko območje na obmejnem območju, ki bi segalo kakšnih 30 kilometrov v sirsko ozemlje. Tamponsko območje naj bi zaščitilo Turčijo pred možnostjo razširitve konflikta na njeno ozemlje in predvsem upajo, da bo zaustavil tok migrantov iz Sirije, saj naj bi na njem vzpostavili begunske kampe. Od pričetka konflikta leta 2013 se je sicer v Turčijo zateklo okoli 2 milijona beguncev. Obmejno tamponsko območje bi pa tudi prekinilo stike med sirskimi in turškimi Kurdi, k čemur Ankara po tihem stremi. Podobne napovedi o vzpostavitvi obmejnega tamponskega območja je napovedala tudi južna sirska soseda Jordanija.

Medtem ko Jordanija načrtuje vzpostavitev tamponskega območja, je Izrael odobril pričetek gradnje varnostne ograje ob meji s to državo. Varnostna ograja bo podobna tistim, ki jih je Izrael že postavil na mejah z Egiptom in Sirijo, in naj bi zaščitila načrtovano novo mednarodno letališče v Timni, ki naj bi bilo odprto v prihodnjem letu, pred morebitnimi napadi pripadnikov Islamske države. Gradnja ograje bo izraelske davkoplačevalce stala slabih 450 milijonov evrov.

Zaščitna meja je aktualna tudi v Franciji. Najvišje francosko administrativno sodišče je namreč razsodilo, da so obmejne kontrole, ki jih izvajajo francoski organi ob meji z Italijo, zakonite. Naj spomnimo, da Francija preprečuje vstop okoli 200 migrantom, ki kampirajo na italijanski strani meje blizu naselja Ventimiglia, kar je izzvalo jezo Rima, ki obtožuje Francijo kršitve Schengenskega sporazuma. Tri organizacije za zaščito pravic migrantov so vložile tožbo na omenjeno sodišče, ki pa je razsodilo, da ima Francija pravico legitimirati in zavrniti migrante, kar naj ne bi bila kršitev schengenskih določil, ker naj bi se obmejne kontrole izvajale nesistematično.

Nad migranti pa se je s solzivcem znesla madžarska policija. V migrantskem kampu Debrecen na vzhodu države so izbruhnili neredi, potem ko je migrant skušal iztrgati Koran iz rok sotrpina. Poskusa kraje naj ne bi spodbudili verski, ampak finančni vzgibi, saj naj bi lastnik med stranmi Korana imel spravljenih 200 evrov. Sledili so splošni neredi in medsebojno kamenjanje, kar je brutalno učinkovito zatrla policija z uporabo solzivca. K izbruhu neredov so nedvomno pripomogle nehumane razmere, v katerih prebivajo migranti v Debrecenu, saj jih v kampu, ki je bil predviden za 823 ljudi, prebiva več kot dvakrat toliko.

Nadaljujemo z dogajanjem v Grčiji. Predsednik Evropske komisije  Jean-Claude Juncker naj bi Grčiji poslal še zadnjo ponudbo za sklenitev dogovora s tako imenovanimi institucijami, ki naj bi vključevala nekatere grške predloge, kot je zmanjšanje DDV-ja za hotelske usluge s 23 na 13 odstotkov. V zameno pa naj bi se grški premier Aleksis Cipras pisno zavezal, da bo pred nedeljskim referendumom o pogojih mednarodnih upnikov v zameno za finančno pomoč vodil kampanjo v podporo potrditvi dogovora. Cipras je ponudbo sprva nemudoma zavrnil, vendar pa naj bi po poročanju nekaterih grških medijev sledil razkol v vladi, saj naj bi si nekateri ministri želeli sklenitve dogovora. Trenutno naj bi zasedala grška vlada in obravnavala predlog, medtem pa naj bi Cipras bil v telefonskem stiku z Junckerjem in predsednikom Evropske centralne banke, Mariom Draghijem. Oglasil se je tudi Berlin, kjer naj bi nekateri vladni predstavniki osorno zatrdili, da je za sklenitev dogovora prepozno. Grčija sicer tudi ni preklicala napovedi, da ne bo poravnala junijskih obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada v višini 1,6 milijarde evrov, kar bi morali storiti danes do polnoči.

V Kopru je danes potekala predstavitev slovensko-hrvaškega čezmejnega evropskega projekta Združeni pri razvoju novih zaposlitvenih možnostih s pomočjo socialnega podjetništva SloHra Socionet. O ciljih projekta smo se pogovorili z Bojanom Mavljem, direktorjem inkubatorja socialnega podjetništva Središče rotunda, ki sodeluje pri projektu:

Izjava.

Mevlja predstavi tudi dosedanjo dejavnost Središča Rotunda:

Izjava

Mevlja nam še na splošno oriše način delovanja socialnega podjetništva:

Izjava.

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness