Loffska zveza

Potem ko je Evropska unija včeraj napovedala embargo na uvoz nafte iz Rusije, se spor z Madžarsko kot edino nasprotnico poglablja. Madžarski predsednik Viktor Orban nasprotuje postopni uvedbi embarga na uvoz nafte iz Rusije v Evropsko unijo, ki naj bi dokončno začel veljati po obdobju šestih mesecev. Kljub temu da si države članice EU nasprotujejo glede uvedbe sankcij, pa je Madžarska edina, ki na predlagano sankcijo namerava vložiti veto. Proti embargu na uvoz ruske nafte se je izrekel tudi madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Peter Szijjarto. Madžarska vlada je vložitev veta utemeljila z močno odvisnostjo države od uvoza ruskih energentov. Orbanovo neobsojanje Putina in nasprotovanje nekaterim sankcijam pa so obsodile tudi nekatere dosedanje zaveznice Madžarske, zlasti Poljska. 

S stopnjevanjem vojne v Ukrajini se bosta o pridružitvi vojaškemu paktu Nato kmalu odločali tudi Finska in Švedska. Idejo sta podprli zlasti skandinavski članici zavezništva, Norveška in Danska. Tako Finska kot Švedska sta med hladno vojno izbrali status nevtralnosti in se nista pridružili paktu. Švedska 15. maja napoveduje posebno sejo, na kateri bodo člani vladajoče stranke socialnih demokratov odločali o pridružitvi. Švedska zunanja ministrica Ann Linde je v izjavi za javnost dejala, da so jim ZDA že obljubile podporo v času morebitne obravnave prošnje za vstop v Nato. O hitrem vstopu v pakt pa razmišlja tudi Finska, kar je dodatno spodbudila informacija, da je rusko vojaško letalo vstopilo v finski zračni prostor. Članstvu Finske in Švedske odločno nasprotuje hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki je napovedal, da bo poskušal prepričati hrvaškega predstavnika na vrhu zveze Nato konec junija v Madridu, kjer bo obravnavana tudi morebitna širitev, da vloži veto. Hrvaška vlada, ki širitev podpira, je s tišino predsedniku dala vedeti, da ga ne bo upoštevala. 

Zavezništvu levih strank, ki nasprotujejo zmagovalcu na francoskih parlamentarnih volitvah, Emmanuelu Macronu, se je pridružila tudi stranka socialistov. Francoske levo usmerjene stranke so pred potekom junijskih parlamentarnih volitev sklenile zavezništvo, s katerim želijo preprečiti Macronu izvedbo reform, kakršna je pokojninska. Zavezništvo vključuje gibanje Nepokorna Francija, ekologe, komuniste in socialiste. Dogovor s slednjimi morajo uradno potrditi še na strankarskem glasovanju. Socialistična stranka je nekoč predstavljala eno najpomembnejših strank na levem polu v francoski politiki, na zadnjih predsedniških volitvah pa kandidatka te stranke ni prejela niti dveh odstotkov glasov. 

Uradna stopnja inflacije v Turčiji se je dvignila na skoraj 70 odstotkov. Indeks cen hrane se je aprila na letni ravni zvišal za skoraj 90 odstotkov. Marčevska inflacija je znašala 61 odstotkov. Predsednik Recep Tayyip Erdoğan v nasprotju s splošnimi načeli ekonomije trdi, da so potrebna znižanja obrestnih mer in znižanje naraščajočih cen nekaterih življenjskih potrebščin. To po mnenju predsednika krepi proizvodnjo in izvoz. Visoka stopnja inflacije je povezana z Erdoganovimi nenavadnimi ekonomski pristopi, ki so s turškega trga odgnali številne tuje vlagatelje. Visoka inflacija v državi je med drugim posledica zloma turške valute lire, kar je vplivalo na podražitev uvoza energije. 

V severnoiraški regiji Sindžar naj bi prišlo do ustavitve spopadov. Po besedah iraškega varnostnega vira so iraška vojska in Ljudske zaščitne enote YPG  Sindžarske uporne enote YBŞ dosegle dogovor o zaustavitvi spopadov. Razmere so se zaostrile drugega maja, ko je iraška vojska posredovala v Sindžarju, da bi iz regije izgnala YPG YBŞ . Spopadi so sprožili velik val razselitev ljudi v severni avtonomni regiji Kurdistan. Namestnik poveljnika združenega iraškega poveljstva Abdul Amir Al Šamari je dejal, da so iraške sile uspele vzpostaviti varnost in red. Namen operacije je domnevno bila vzpostavitev vladavine prava in zagotavljanje varnosti, ki bi spodbudila vrnitev razseljenih v regijo Sindžar. 

V veljavo je stopil zakon za urejanje položaja študentov. Zakon predvideva zvišanje državnih štipendij za 20 odstotkov do leta 2024, povečanje sredstev za gradnjo študentskih domov ter višje subvencije prehrane. Ključna sta zlasti zvišanje državnih štipendij in izvzem dohodkov iz študentskega dela ter kadrovskih štipendij do višine minimalne plače iz izračunov upravičenosti do socialnih transferjev. Z zakonom bosta uvedena tudi dva dodatna dohodkovna razreda, znižal pa se je tudi cenzus za pridobitev državne štipendije. Zakon sicer uvaja digitalne študentske izkaznice in omejitev višine vpisnin. 

V veljavo pa stopa tudi novela zakona o rudarstvu, ki uvaja popolno prepoved tako imenovanega frackinga. Novela prinaša dodatne definicije pojmov, izpopolnjuje področje regularnih poklicev rudarske panoge ter natančneje opredeljuje nekatere prekrške. Državni zbor je o tem odločal že šestkrat, do sedaj se je opozicija neuspešno zavzemala za prepoved frackinga, tokrat pa je soglašala s predlogom vlade. Novela zakona je s popolno prepovedjo hidravličnega lomljenja načrte prekrižala britanski družbi Ascent Resources, ki je želela na ta način pridobivati plin v Petišovcih. Hčerinska družba je slovensko vlado že obvestila o domnevni kršitvi investicijskega sporazuma med Združenim kraljestvom in Slovenijo ter o kršitvi Pogodbe o energetski listini. V izjavi za javnost so se zavezali, da bodo ubranili svojo 50 milijonov evrov vredno naložbo ter zahtevali odškodninski zahtevek. 

Pred približno mesecem dni je v veljavo stopil nov Zakon o varstvu okolja, v katerem je predvideno, da divjad ni več v lasti države. Na Ministrstvu za okolje in prostor so kot razlog za uvedbo spremembe navedli, da so prostoživeče živali pod varstvom države, ne pa tudi v njeni lasti. Z zakonom, ki prostoživečih živali ne obravnava kot last države, te postanejo nikogaršnja last oziroma niso predmet lastninske pravice. Zakonodaja je sicer že dosedaj lastništvo države predpisovala zgolj za tiste živali, ki so predmet lova, torej na primer srne in divje prašiče, ne pa vse živali in tudi ne tiste živali, ki so zaščitene. Spremembam nasprotuje predvsem Lovska zveza Slovenije. Zakaj je zakon v neskladju z dogajanjem na terenu, komentira Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije. 

Bradač

Sprememba zakonodaje na tem področju po mnenju lovcev odpira vprašanja, kako bosta urejena prisvojitev in odstrel živali, kdo bo skrbel za upravljanje škode po divjadi in kako bo z izplačevanjem odškodnin. Zakonodajo na področju lova nadalje komentira Bradač.

Bradač

Po mnenju Lovske zveze je s sprejetjem zakona nastala praznina v zakonodaji, saj zakon ni nastal v sodelovanju s stroko na tem področju. Zaradi neskladnosti novega zakona bodo na spremembe vložili tudi amandma.