Rx:tx predstavlja Kode9

Gala Hala, Ljubljana, 21. 12. 2018

V petek je domača založba rx:tx namenila bržkone zgodnje božično darilo vsem ljubiteljem klubske elektronike in še posebej tistim, ki so fikse glasbenih novosti iskali že pred dobrimi petnajstimi leti. Seveda gre za gostovanje Kode9-a, idejnega vodje in ustanovitelja slavne britanske založbe Hyperdub in enega izmed pionirjev dubstep scene. Tokratna recenzentka je bila v času producentovega začetnega vzpona še konkretno premlada, da bi njegove zgodnejše zvočne pustolovščine in takratni hajp ujela v real timeu. A dediščini založbe z Burialom, Fatimo Al Qadiri ali DJ Rashadom, kot tudi Kode9-ovi lastni dediščini, je zavoljo kontinuirane relevantnosti konteksta zvoka, iz katerega izhaja, težko uiti tudi še danes.

In toliko bolj je bilo torej zanimivo videti, kako je Kode9 tokrat plesišče, po predhodnih spaced out nabrejkanih beatih, prevzel z uživancijo UK drilla skupine Harlem Spartans ... In se torej, kot se je izrazil radijski sodelavec, objestno pozabaval s tistimi, ki so pričakovali poslušalnico Kode9-ovega sodelovanja s Spaceapeom. Ne, da bi bilo s tem kaj narobe, toda res ne potrebujemo setov, ki bi uspeli navdušiti le z lovorikami počasi že pretekle slave.

Kode9-ov DJ set ni vzdrževal žanrske linije, a je bil karakterno zračen, komadi so delovali elastično in živahno. In tako že vse od začetka, ko je enega izmed prvih štiklov, lastni garage single Uh, obrnil tako, da se je ta polno razcvetel šele s postopnim vstopom v mutacijo gqoma. Ali z Redshapeovim triplet komadom, ki mu da Kode9 super potuho, ko ga zmeša s flowom vokalistke v komadu Scratcha DVA-ja. Ali v uvodu v drugo polovico seta in evforijo ob minimalnem sintič intru komada Meter By Me producenta Gunnarja Haslama, ki je nato eksplodiral v umazano subbasovsko pošast.

Morda bi izpostavljeni izbiri lahko pripisali kar veliko število bangerjev. Oziroma uporabo minimalnih elementov, ki nato padejo v nekaj velikanskega. Tudi slišani žanri, gqom, footwork, grime ali trap, niso v protislovju s takšno dinamiko. A recenzentka že dolgo ne pomni DJ-a, ki bi flow seta zgradil na tako pogostih in hitrih vzponih oziroma padcih. V občinstvu smo predli na hedonističnem vlakcu smrti. Lil Silva in Gucci Mane z roko v roki na I Get The Bag, kot kak odvisnež pa je producent iglo močno vlekel po lajnah footworka. Kode9 je zagotovo eden redkih ne-footwork producentov, ki si to lahko privoščijo z zavidljivo mero brezskrbnosti. Čeprav smo slišali tudi Jlin s komadom Permutation z njenega zadnjega albuma ali remix komada Pink22 VIP, je prestol med njimi zasedel DJ Rashad oziroma njegovi bombončki, kot je denimo In Da Club Before Eleven O'Clock.

Vsaj dve uri in pol dolg set, v naše veselje je Kode9 namreč podaljšal svoj špil, je našo kondicijo vsekakor postavil na preizkušnjo. Za mešanje dobrega desetletja raznolike muzike in pogum, s katerim je denimo zavrtel zaključni komad iz animeja Ghost In The Shell, se lahko le zahvalimo. Če bi poslušali osebno, neumestno samovšečnost, bi morda rekli, da Kode9 ni vedel, kdaj končati svoj set, a najbrž smo le postali normieji, prenavajeni setov z jasno klasično dramaturško linijo. Recenzentka bi želela za zaključek dodati, da ji ni žal, če tokratna recenzija ne zrcali dejanskega časovnega sosledja komadov v setu. V njem so bili važni odtenki in raznolikost, ki je DJ ni odmerjal postopoma ali po kosih, temveč je oblikoval svojevrsten kolaž.