Britoff prve indokitajske vojne

Britoff prve indokitajske vojne

Aktualno-politična novica
Ho Ši Minh in Vo Nguyen Giap
19. 12. 2018 - 10.05
 / BritOFF

Ob 10.05

Na današnji dan leta 1946 so se v Vietnamu začeli odprti spopadi med Viet Minhom in francosko vojsko. To je bil dogodek, ki ga liberalni zgodovinarji označujejo kot začetek prve indokitajske vojne. Takšna periodizacija je sicer prikladna, saj je tega dne napade začel Viet Minh in je ta organizacija zato odgovorna za vojno, a liberalni zgodovinarji pri tem pozabljajo na dejanja Francozov v letu predtem.

Na potsdamski konferenci julija 1945 so veliki trije namreč določili, da se Vietnam južno od 16. vzporednika priključi britanski komandi, severni pa zaščiti Čang Kajškove Kitajske. Ta je kot legitimno oblast na severu takoj prepoznala Ho Ši Minhovo vlado, ki je 2. septembra razglasila vzpostavitev Demokratične republike Vietnam. Medtem so na jugu Britanci legitimnost Viet Minha kljub veliki podpori med prebivalstvom zavrnili in v Sajgonu oblast predali Francozom. 23. septembra 1945 so Francozi strmoglavili lokalno vlado Demokratične republike in razglasili ponovno oblast nad Kočinčino. S tem se je začelo obdobje gverilskih spopadov, v katerih si je Francija postopno priborila večji del ozemlja, tudi severno od 16. vzporednika.

Francosko imperialno širjenje je tako decembra 1946 izzvalo oborožen napad Vietnamske ljudske armade pod vodstvom Vo Nguyen Džiapa na francoske enote v Hanoju. Ta je bil sedež vlade Demokratične republike pod vodstvom Ho Ši Minha, ki je v tem času svoje delovanje prestavila v podzemlje. Francija je za vojno mobilizirala tudi prebivalce svojih azijskih kolonij, kar je lokalno prebivalstvo še bolj podžgalo in spodbudilo k protiimperialističnemu boju. Francozi, ki so očitno menili, da za politično stabilizacijo nič ne zaleže bolj kot monarhija, so na oblast ponovno postavili cesarja Bao Daija in novo vzpostavljeno državo Vietnam preorganizirali v federacijo. [ironično] To, začuda, ni spodbudilo večje naklonjenosti ljudstva. Tako Nguyen Džiap ni imel večjih težav z mobilizacijo prebivalstva v redno vojsko, katere taktike so segale vse od topniških enot ter konvojskih zased in gverilskega bojevanja do obleganja utrjenih vojaških baz na podeželju. Ena izmed takih je bila utrdba Dien Bien Fu, katere zavzetje še danes predstavlja simbol osvobodilnega boja. S tem so Francozi izgubili strateško pomembno trdnjavo, hkrati pa tudi moralno izgubili celotno vojno.

Medtem se je že v času bitke za Dien Bien Fu, torej spomladi 1954, odvijala ženevska konferenca. Francoski poraz pri Dien Bien Fuju in njihov posledični umik sta vplivala tudi na pogajalska izhodišča konference, na kateri je bil julija sprejet sporazum med francosko vlado in Viet Minhom. Ta je prevzel nadzor nad ozemljem severno od 17. vzporednika, nad južnim predelom pa je oblast obdržal Dao Bai. Leta 1956 naj bi bile na celotnem ozemlju izvedene mednarodno opazovane splošne volitve, po katerih bi se ozemlji tudi združili. Do tega nikoli ni prišlo, po sporazumu pa se je v Vietnam vse bolj začelo upirati oko Združenih držav Amerike, kar je sprožilo dolgotrajno drugo indokitajsko vojno.

 

Ob 8.05

Siriji se, kot kaže, obetajo mirnejši časi. Iran, Rusija in Turčija so se dogovorili, da povečajo prizadevanja za organizacijo prvega zasedanja Sirskega konstitutivnega odbora. Sestanek konstitutivnega telesa, ki ga sicer podpira tudi Organizacija združenih narodov, pa naj bi se odvil začetek prihajajočega leta. Zasedanje bo nov politični korak v mirovnem procesu po sedemletni vojni v Siriji. Sestavo Sirskega konstitutivnega telesa določa dogovor iz Sočija - 50 članov bo predlagala vlada v Damasku, 50 bo predstavnikov opozicije, zadnjo tretjino predstavnikov pa bo predlagala OZN.

Belgijski premier Charles Michel iz desnosredinske stranke Reformistično gibanje je podal svoj odstop, potem ko mu je parlament izglasoval nezaupnico. Michel je po tem, ko mu je na začetku decembra zaradi pristopa k mednarodnemu sporazumu o migracijah iz opozicije ušla flamska nacionalistična stranka N-VA, poskušal sestaviti manjšinsko vlado. Ta bi do konca pripeljala njegov štiriinpolletni mandat, ki naj bi se iztekel maja 2019. Manjšinske vlade pa niso podprli belgijski socialisti in Zeleni. Belgiji se tako na začetku leta obetajo predčasne parlamentarne volitve.

Zaradi povečane seizmične aktivnosti Vezuva so pompejske oblasti pripravile evakuacijski načrt v primeru vulkanskega izbruha, po katerem bi Pompejce s čolni premestili na Sardinijo. Ozemlje okoli vulkana naseljuje okoli tri milijone ljudi in je najgosteje naseljeno vulkansko ozemlje. Oktobra letos so arheologi odkrili napis iz antičnih Pompejev, ki razkriva, da je vulkan, ki je leta 79 našega štetja uničil antično mesto, izbruhnil nekaj mesecev kasneje, kot so predvidevali do sedaj. Pet dni po najdbi sta ozemlje stresla dva potresa. Zadnji srednje veliki izbruh Vezuva se je zgodil leta 1631 in uničil večino bližnjega ozemlja.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.