Oče naš, ki si tuzemski, prosimo te, odreši nas

Mnenje, kolumna ali komentar
maco jansa
27. 7. 2021 - 16.00

Odkar nam je tretjič zavladal in razglasil epidemijo, lahko v tem, da nam vlada on in nihče drug, zdaj končno vidimo priložnost. Zdaj ima Janez Janša priložnost nase resnično prevzeti breme narodovega odrešenja. Čisto zares, tu zgodbice za otroke, ki ne ločijo Pučnika od Drnovška ali Kučana, ne veljajo več. Zdaj je tu priložnost, da si nadene krono iz trnja, z njo pa narod vodi skozi križev pot bolečih rok.

Janša mora, če želi postati odrešitelj Slovencev – in dobro vemo, da si to želi – uvesti obvezno cepljenje proti covidu-19. Ker pa to ni samoumevno, kaj šele priljubljeno, moramo pojasniti, zakaj.

Cepljenje je in mora biti večinski projekt. Ne le projekt običajne, volilne večine, ampak kar vsedržavljanski, celo vsečloveški projekt. To je cepljenje po definiciji. Vse napore »javnih« strokovnjakov, da bi bistvo projekta cepljenja zavili v šmek darilni papir, lahko zelo preprosto ekspliciramo v starem organicističnem jeziku: »Nobenega smotra ni v tem, da bi le del organizma družbe ohranili, ostalega pa pustili odmiranju. Ko celota organizma ne bo zdrava, tudi del te celote ne more biti zdrav. Del brez celote namreč ne more obstati, prav kakor celota brez vseh svojih delov ne.« To je vse, nič več in nič manj vsebine ni v projektu cepljenja.

Če mora biti cepljena celota ali vsaj velika večina celote, je osrednje vprašanje, kako to doseči. Očitno se namreč ne gre zanesti na tako imenovano družbeno solidarnost, kakor zmotno imenujejo domnevno razsvetljeno zavednost obstoja sočloveka, h kateri pozivajo in ki naj bi jo začasa covida-19 celo na novo odkrili.

Kaj lahko pozitivnega odnesemo od pandemije?
 / 16. 2. 2021

Tako je denimo sodelavec Ivan Koruza še pred slabega pol leta v rubriki, ki jo pravkar poslušate, zatrjeval, da je leto 2020 »podčrtala že dolgo nevidena stopnja medčloveške solidarnosti in družbenega žrtvovanja«. V podporo trditvi je navedel nekaj primerov, citiramo: »Od medgeneracijske solidarnosti mladih, ki so delček svoje mladosti podarili v zameno za varnost svojih starih staršev, do požrtvovalnih zdravstvenih delavcev ter do učiteljev in staršev, ki so skrbeli za to, da so otroci lahko čim bolj normalno napredovali. Nenazadnje nam mora upanje v prihodnost nazaj vliti tudi navdušenje otrok ob vrnitvi v šolo, pri čemer o pregovorni naveličanosti in letargični prisili do šolanja ni niti duha ne sluha.«

Obstoja empiričnih dejstev, ki jih je naštel Koruza, morda ne gre zanikati, a v njegovem argumentu nikjer ni najti premise z dokazom ali vsaj znamenjem, da so vsa ta dejanja ljudje storili iz solidarnosti. Kako lahko vemo, da nekateri velikih dejanj niso storili iz čiste nuje, saj jih je k temu zavezovala služba, od katere živijo? Kako lahko vemo, na primer, da nismo v času prvih karanten »potrpeli« iz zelo sebičnega razloga, saj smo se bali za lastno zdravje - ali zdravje lastne družine, kar je še vedno zaseben vgib - ne pa za zdravje celote družbe? Ali še preprosteje, da smo sprva mislili, kako bo po eni karateni vse minilo, izolacija v lastno zasebnost pa je bila lahka odločitev v že pred epidemijo skorajda povsem pozasebljenem življenju?

Vse to so špekulacije, enakovredne trditvi, da so ljudje med epidemijo vse dobro počeli zaradi solidarnosti. Gotovo pa je eno. Četudi se je solidarnost morda med prvo karanteno za kratek čas pojavila, danes kot večinska drža ljudi ne obstaja. In empiričen dokaz je dovolj samo en: cepiti se je šla le polovica odraslih oseb. »Solidarnost«, ki je ima zadnje čase polna usta predvsem minister za zdravje Janez Poklukar, pri velikem delu prebivalstva nad vsemi drugimi utemeljenimi ali neutemeljenimi razlogi ni prevagala. Prav zato, ker je cepljenje projekt, na katerega morajo pristati vsi ali skoraj vsi, »solidarnost« pri njem odpove. Pravo solidarnost so vedno aktivno udejanjali tisti na robovih ali izven družbe, ne večina.

Predpostavka nekakšne »solidarnosti«, ali še bolje, »razsvetljenosti«, je v ozadju vseh poskusov civiliziranega prepričevanja ljudi, naj se gredo cepiti. Nedavno je Jernej Kaluža za Delo pojasnjeval, da polarizacija na cepilce in anticepilce za prepričevanje necepljenih ni koristna, ter položil vero »v to, da smo vsi skupaj zmožni – tudi z informiranim prepričevanjem – sprejemanja avtonomnih in racionalnih odločitev«. Seveda z argumentiranim prepričevanjem ni nič narobe, toda zaleglo bo morda pri odstotku, dveh, petih ali desetih odstotkih necepljenih. Verjetno bolje kot nič, a za uspeh projekta cepljenja ne dovolj dobro.

Kaluža pri zagovoru racionalne prepričevalne metode izhaja iz podmene, da so mnogi dvomi v cepiva ali razloge za cepljenje upravičeni in racionalni, zato pa jih je možno na racionalen način tudi preseči v korist skupnega cilja. Prvi problem tega je, da cepljenje očitno ni prepoznano kot skupen cilj – kakršnokoli prepričevanje tistih, ki nasprotujejo temu, da bi projekt cepljenja sploh postal skupen cilj, pa je obsojeno na propad. Ne drži namreč, kakor trdi Kaluža, da »bi skupni problem necepljenih težko detektirali«. Skupni problem, ki ne velja le za necepljene, je vgrajenost dvoma v moderno racionalnost sámo. Še več, dvom racionalnost poganja.

Vzrok za dvom je globlji od internetne zmešnjave informacij, ki jo mnogi krivijo za dvom v cepiva ali v razloge za cepljenje. Dvom je lasten mišljenju, ujetemu med prevarami čutov in prevarami uma, zato ga je nemogoče odpraviti, ne da bi odpravili tudi mišljenje. Toda za razliko od metodičnega dvoma, najbolj slavno izpeljanega pri Descartesu, ki je gotovost o obstoju resnice pravzaprav našel v gotovosti o obstoju dobrega, resnicoljubnega in nezmotljivega Boga, je dvom običajnega človeka brez posebne metode, ki dvom na neki točki naredi za končnega. Ker običajen dvom ne pozna pravil igre, zemljevida poti, ki bi jih moral prehoditi, da bi prišel do sklepa, z lahkoto postane absoluten. Tako denimo niti stežka ne moremo odgovoriti na vprašanje, »zakaj se cepiti?«, saj dvom, ki ne pozna meja, ne priznava niti obstoja polja izrekanja resnice, na katerem bi bilo možno iskati pravilne odgovore.

Edini odgovor na ta univerzalen dvom je lahko samo uvedba obveznega cepljenja. Ne zaradi tega, da bi tiste, ki se ne želijo cepiti, prisilili v nekaj, kar je nasprotno njihovi volji, ampak preprosto zato, ker bi edino neposredna izkušnja cepljenja, otipljiv in neiznakažen dokaz, lahko kljubovala univerzalnosti dvoma.

jansaaa
Kralj velikih besed brez krone, diktator, avtokrat, totalitarec ...
 / 27. 10. 2020

Ustavnopravno uvedba obveznega cepljenja verjetno ne bi bila sporna, zato Janša izgovorov ne bi smel imeti. Še več, edino on si lahko tako potezo politično privošči, saj tako ali tako že sedaj velja za diktatorja, v mnogih ozirih upravičeno. Če oziroma ko mu bodo za uvedbo obveznega cepljenja očitali diktaturo, to zanj ne bo nič novega in nič takega, kar bi njegove volivce zmotilo. In zato je dobro, da nam prav zdaj vlada Janša, ki ima tokrat kar v lastnih rokah odločitev, ali bo iz mučenika postal tudi odrešenik.

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Izvrsten komentar

Super komentar!

Look how they massacred my boy

Kaj so vam vlili v vodo na Radiu Študent, da se vam je tako do konca skisalo?

🤔🤔🤔

vodico v vodo?

Lepa referenca

Bravo!

Avtor je kreten. Hlapec, ki poziva gospodarja po biču.

To ni normalno, res ne. presegli ste vsakršno mejo dobrega okusa.

izgleda, da je tudi na RŠu (vključno s prvim komentatorjem tega prispevka) splošni medijski vodnjak zveden na bazene Thomson Reuters-Time Warner-BBC-WaPo-NYT-STA-RTV-24ur, in to neironično.

Žalostno, da si RŠ ne upa več spregovoriti niti ob kratenju osnovnih človekovih pravic, kar je (ne glede na to, na kateri strani (anti)cepilskega spektra smo) nedvoumno dejstvo.

"ker bi edino neposredna izkušnja cepljenja, otipljiv in neiznakažen dokaz, lahko kljubovala univerzalnosti dvoma"

Hmm, ja, samo na žalost ne. https://en.wikipedia.org/wiki/Nocebo

O kršitvah katerih pravic in kdaj RŠ ni poročal?

Čudovit uvid v racio totalitarnega evgenika z božjim kompleksom.

Epistem narcisoidnega tehnokrata, ki z neznosno lahkoto popelje h "končnim rešitvam" v imenu socialne morale.

Fenomenalna satira ali bolna demagogija?

Ker satire v tekstu nisem zaznal, predvidevam, da je avtor mislil resno. RŠ se je očitno za par Judeževih srebrnikov prodal oblasti (vem, jesti je treba) in se pridružil projektu "Dežela pametnih ljudi". Za male pare ste postali fašistični medij, članka se namreč ne bi sramovali niti na Nova24. Na vašo frekvenco ne obrnem več nikoli.

Word!

Kot bivši RŠevec iz 80ih ne morem verjet kaj berem. Iz antiesteblišment kritičnega medija je postal bolj tiranski od tirana. Čas za dokončno ukinitev.

Joj, kako slaba kontekstualizacija Descartesa. Ali pa slaba kontekstualizacija aktualnosti s pomočjo Descartesa.

Da nadaljujemo z namedroppanjem, Schopenhauer je nekoč primerjal sintetični dokaz v geometriji s pastjo za miši. Tudi “sintetični” argument v tem prispevku se zdi kot nekakšna past. Je to argument? Provokacija? Provokacija, ki se skriva za argumenti? Je to morda navsezadnje le izbruh ironije v obdobju, ko si je končno lahko malo dovolimo? Že sama možnost soobstoja vseh treh v enem prispevku povzroča ogromno zmede, o prednosti cepljenja pa bi radi slišali od nekoga, ki se pač drži enega stila/žanra/figure, kar kaže na njegovo obvladanje vsebine skozi formo. Je ta oseba Janša? Nevem, dopustim si malo ne-dvoma (hehe), ampak vsekakor tega ne bi izrazil na tak način, kot je to izraženo v uvodu in zaključku tega prispevka.

Na tej točki obstaja v Sloveniji še nešteto ljudi, ki bivajo v krču, ker v zadnjem letu in pol bodisi niso imeli fleta, bodisi so kasirali kazni za sprehode po ulici, bodisi jih je sistem oklical za psihično nestabilne ker so lahko iz zoom predavanj lahko pobegnili samo na facebook, bodisi zato ker so izgubili velik del svojega socialnega kroga. Praviš: “buhuhu”? Visoke temperature, prenapete besede, mi bi se pa radi “vrnili nazaj v normalnost”? Da bomo spet, kaj? Ta delček v tem prispevku manjka - škoda, ker bi bil sicer prispevek povsem tehten doprinos k debati o cepljenju, saj nas izziva k svežini premisleka. Četudi pod krinko argumentiranosti, na koncu izpade puhlo in naphano, poleg tega pa napačno reprezentira dolgo filozofsko zgodovino dvomljenja, in pristane naravnost v klišeju: Descartes definira našo dobo. Japajade.

Ni problem, da ta prispevek v vse uredniške izbore uvrsti RŠ, problem je pač slab razmislek avtorja.

Prvi stavek: "Odkar nam je tretjič zavladal in razglasil epidemijo, lahko v tem, da nam vlada on in nihče drug, zdaj končno vidimo priložnost." --- Epidemija je bila razglašena 12.3. Razglasil jo je Šarec.

RŠ, kaj se dogaja z vami?

Odličen komentar

zakaj pa je komentar odličen, Marko?

V čem naj bi bil ta članek tako problematičen ali sporen? Problemski pač.

Cepil se bom prostovoljno. Imam termin. Zdi se mi najboljša med slabimi opcijami. Boosterjev ne bom jemal.

Če bo kdo hotel ljudi prisilit v to, se bom, če bo treba, s puško boril proti temu. Tudi, če bom v koaliciji z antivaxerji.

Fucking mob ste ratali, res (razred mladih humanisticnih intelektualcev). Dogmatično, antiintelektualno, krvoželjno. Lahko se pridružite linčem Inštituta 8. marec.

 

Days since Muanis' last flip = 0

Natan: tip, ki študira na dragem kolidžu v Anlgiji in pride v očetovem terencu prodajat stuff v shitty samski dom z ukrajinskimi gradbeniki in prostitutkami na Rudniku ter govorit cimru, ker reakcionar je Muanis

Tetič: paranoičen, ker mu Repovž ni zrihtal službe na Mladini, ni mogu prebolet, utemeljil cel svetovni nazor na tem, edini cilj komunizma je poslat Povža v gulag

Zupan: kinda ok, still a tankie

Človek, ki je napisu zgornji komentar: kolateralna žrtev vročinskega vala

Fliped since forever.

 

But the ultimate flip is this:

weee, ukrepi so fasizem, ker onemogocajo moj prazni hedonizem in implicirajo, da tudi libi sirijo virus, kar pomeni, da niso visja rasa

 

*flip happens*
 

wow, instanrna potrosniska resitev, ki je cepivo, i fucking love science, pobijmo vse, ki se ne cepijo, ker preprecujejo moj prazni hedonizem pa ker so nizja rasa in they dont fucking believe in science

realno stanje: johnson in johnson je sprozil opiatsko krizo v zda, farmacevrske korporacije so delale zyclon b, bojana beovic si vsak teden premisli, nepredvidljiv odstotek ljudi lahko najebe zarad cepiva, pozitivni ucinki so ocenjeni na oko, ocena se spreminja iz dneva v dan, ce enkrat sprejmes prisilno cepljenje, pol bos moral sprejet tud boosterje, ukrepi pa bojo ostali se 10000 let, bejsikli se mal poligon za dobicke. Tretji svet ma premal cepiva, prvi ga razsipuje, kar pomeni mutacije v prvem sveru, zarad katerih bo najebal tretji se bolj.

 

ampak glavno, da nekdo studira, je studiral filozofijo. Wow, jaz sem renata salecl, wow, jaz studiram na zmedenem filofaksu, im smart, mojo poanto ze poznate, ne bomo razpravljali, incel slinast filozof iz 19. stoletja boosta moje avtoritarne tendence, zdej si pa preberte se mojo slogovno lepo zaokrozeno argumentacijo.

Zupan: ljigavac, ki ne bo nikoli ubesedil niti potencialno kontroverznega mnenja, saj bi to utegnilo škodovati njegovi karieri

Muanis, odličen in izvrsten komentar!

Muanis zadane žebljico na glavico, osebne zamere pa se rešuje na piru...

A Muanis spet sam sebi komentira?

Kaj se zgodi, ko dogmatizem o čredni imunosti (proti delta različici) kot rešitvi iz epidemije, ki se uporablja kot glavni argument za prisilno cepljenje ("če se ne boš cepil, bojo zaradi tebe cepali nedolžni ljudje"), znanost na podlagi aktualnih analiz označi za mit?

In prizna, da te cepiva ščitijo le 50% pred okužbo in ne zmanjšujejo prenosa bolezni? In doda, da trenutno ne razpolagamo z ničemer, s čimer bi se resnično lahko zaščitili pred nadaljnjimi prenosi bolezni?

Ko skratka znanost pritrdi ljudem, ki že od začetka dvomijo v učinkovitost aktualni cepiv in z odklanjanjem cepljenja resnično ogrožajo predvsem sebe (in morebiti preobremenjen zdravstveni sistem) v primeru razvoja hujše oblike bolezni?

In ko znanost kontrira izjavam nekaterih direktorjev osrednjih farmacevtskih korporacij o potrebi po booster jabu? In ko obstaja resna skepsa glede cepljenja mlajših od 18 let?

Ni to prišlo z nekega random FB grafa, pač pa iz ust vodje Oxford Vaccine Group, ki je v torek predstavil situacijo v britanskim poslancem.

Vir:
https://www.theguardian.com/world/2021/aug/10/delta-variant-renders-herd...

Pollardove izjave implicirajo, da je strategija prelepljenosti zgrešena in bodo potrebne drugačne rešitve, kar pa seveda ni nič narobe, saj znanost menda temelji na metodi in opazovanju, ki se spreminja glede na nova dognanja, in se v skladu z njimi tudi prilagaja novim okoliščinam.

Ni point tukaj, da imajo cepiva čipe in nas bodo ubila, da smo žrtve svetovne zarote itd., pač pa da slednja v aktualni obliki niso tista rešilna bilka, ki naj bi nas odrešila vsega hudega in nas vrnila v dobri stari hedokapitalizem, če bi se le antivaxxerji, dvomljivci in zanikovalci znanosti vdali toku čredne imunosti.

Res škoda, da to zgoraj ni satira. Kot je rekel Muanis, "dogmatično, antiintelektualno, krvoželjno".

Upam vsaj na razvoj debate luči aktualnih dognanj, ker ima trenutno "dvom običajnega človeka brez posebne metode" faktično podlago, ki temelji na znanstveni metodi, zato se tu vendarle pričakuje malo samorefleksije <3

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.