Tudi ta petek solidarno na ulice

Tudi ta petek solidarno na ulice

Oddaja
18. 6. 2020 - 12.00

S pedal na stopala in naprej v družbo brez kapitalizma

Že dva meseca in pol lahko spremljamo rast protestov, ki se jih iz tedna v teden udeležuje večja množica in vključujejo nove in nove ljudi. V odprtem procesu so se spletle nove afinitete, iz raznolikosti pa je zrasla moč. Občutek je, da je zaradi mestoma nepreglednega toka performativnih akcij, raznovrstnih političnih artikulacij ter spontane dinamike na ulicah in trgih nemogoče celostno zajeti celotno dinamiko. Lahko pa rečemo, da jo zaznamujeta dve stalnici: zavračanje centralizacije protesta in nenehno stopnjevanje policijske represije.

K zavrnitvi centralizacije protesta z odrom, uradnimi predstavniki ter pretirano kulturalizacijo je nedvomno prispevala refleksija izkušenj iz vstajniškega obdobja. Ravno omenjeni dejavniki so tedaj spontanemu ljudskemu vrenju jemali moč ter ga na koncu pripeljali v varen pristan vladavine novih obrazov iste stare politike, ki je svoj vrhunec doživelo v militarizaciji meje s Hrvaško pod taktirko novega obraza Mira Cerarja.

Tudi tokrat je hitro prišlo do podobnih poskusov uveljavitve istega diktata skupnih in do oblasti prijaznih zahtev, nove stranke, novih obrazov in podobno. Toda sama protestniška dinamika je te poskuse zaenkrat uspešno obšla in vzpostavila heterogen prostor organiziranja proti novemu valu politike neoliberalne kontinuitete, torej siromašenja in sovraštva, nad katero bdijo zdaj te, zdaj one politične stranke.

Prejšnji petek se je nova politična kvaliteta pokazala v svoji polni in mnogoteri moči. Na poziv za protest proti fašizmu, militarizmu in represiji so se odzvali tisoči iz vseh koncev in krajev. Njegovo osnovo so tvorili trije organizirani bloki, ki so se oblikovali skozi procese prepletanja bojev znotraj posameznih protestniških iniciativ. Tu je bil ponovno močan okoljski blok, ki je prej že tedne opozarjal na srdit napad kapitala in aktualne vlade na naravo. Tu je bil kulturniški blok, ki zavrača grozeče rušilne posege v pogoje ustvarjanja kulture in umetnosti ter jih razume kot sestavni del avtoritarnega projekta vulgarizacije kulturne produkcije in njene preobrazbe v organ državne propagande. In tu je bil seveda tudi antikapitalistični blok, stalnica protestov od samega začetka, v katerega se na ulici združuje del tistih, ki menijo, da znotraj kapitalizma in vladavine političnih strank kot družba ne moremo uspešno odgovoriti na izzive revščine, sovraštva, podnebne krize, permanentnih vojn, rasizma in ostalih vidikov obstoječega reda.

Druga stalnica protestniškega procesa je nenehno stopnjevanje policijske represije. Spomnimo, da je policija že dolgo, preden je kdo sploh lahko premaknil kakšne premične ograje, sistematično terorizirala ljudi, ki so na kreativne načine izražali svoje ogorčenje nad avtoritarnimi politikami vlade: individualno lepljenje križev po Trgu Republike je izzvalo obisk kriminalistov na domu in grožnjo s plačilnim nalogom; lepljenje papirnatih stopal na isti lokaciji je sprožilo množično popisovanje in ponovno grožnje z plačilnimi nalogi; sedenje pred ministrstvom za okolje je sprožilo ugrabitev parih protestnikov in plačilne naloge; enako pisanje političnih sporočil s kredo na ulicah, performativno kosilo na javnem prostoru in transparent z vladi nevšečnim sporočilom; zgolj zaradi prisotnosti na protestu so bili številni v dolgih in mučnih postopkih popisani; na enem od protestov so nabriti policisti eno protestnico celo zbili s kolesa, tako da je padla po tleh; več ljudi je policija zgrabila in so jih morali prisotni ljudje fizično iztrgati iz rok nasilnežev. Od samega začetka protestov tako policija daje ljudem na vse možne načine vedeti, da je njena naloga zastraševanje in kaznovanje ljudi ter da je za ta cilj pripravljena storiti marsikatero svinjarijo.

V tako napetem ozračju, ki ga vsakodnevno začinja tudi neprekinjena toča žaljivk in sovraštva z najvišjih državnih vrhov, se je odvil tudi zadnji petkov protest. S Prešernovega trga, ki je že nekaj minut po devetnajsti uri pokal po šivih, se je protest za transparentom z geslom BREZMEJNA SOLIDARNOST PROTI REPRESIJI, MILITARIZMU IN FAŠIZMU premaknil proti Trgu republike. Posamezni bloki so se razporedili po trgu, ta pa je hitro postal premajhen za vse, ki so ponovno prišli jasno in glasno izraziti svoje nasprotovanje avtoritarnim politikam aktualne oblasti. Žal je bil trg ponovno brezumno zagrajen z ograjo, ki jo je po poročanju zanesljivih virov postavila dobro organizirana ekipa do zob oboroženih plačancev. To je bila ista ekipa, ki jo je bilo opaziti že na prejšnjih protestih, kjer so sistematično nadlegovali udeležence. Ne glede na vse napore pa plačancem in provokatorjem s pendreki in drugo bojno opremo ni uspelo vsiliti svoje nasilne in razdiralne vizije.

Ponovno je bila v središču dogajanja ograja. Najprej kot fizična ovira na trgu, ki predstavlja nevarnost za ljudi, saj jih zapira v majhen prostor. Nato pa tudi kot simbol avtoritarne oblasti, ki med ljudi vnaša ločnice in sovraštvo ter povzroča trpljenje po celem svetu, tudi na Kolpi, kjer je minuli teden prispevala k smrti še enega mladega fanta.

Pokazalo se je, da ni potrebno biti noben radikalec ali anarhistka, da imaš te ograje čez glavo dovolj. Ko jo je večje število ljudi prestopilo, so poželi navdušeno podporo, nekateri pa so jo spontano začeli tudi premikati. Od prvih do zadnjih vrst so bili prisotni složni in solidarni. Tudi ko je vskočila policija in skušala s ščiti agresivno odriniti del antikapitalitičnega bloka od ograje, ni bilo med ljudmi nobenega distanciranja od soprotestnikov, nobenega solidariziranja s policijo, česar se je slednja nedvomno zavedla, zato si dosti več tudi ni upala postoriti. Moč solidarnosti se je pokazala tudi v spontanem shodu pred policijsko postajo na Trdinovi, kjer je izpustitev aretiranih pričakala relativno velika množica ljudi.

Policijska represija nad kulturniškim in antikapitalističnim blokom je bila medijsko že dovolj pokrita. Manj znano je, da je bil njena tarča tudi okoljski blok in to preden se je protest sploh začel. Mladi za podnebno pravičnost tako poročajo, da so imeli njihovi članice in člani kar dve neugodni srečanji s policijo, med prevozom transparentov in trobil na Prešernov trg sta jih pred ploščadjo Ajdovščina zaustavili dve policijski vozili.

Petkov protest je pokazal, da s stopnjevanjem represije narašča tudi zavedanje o pomenu solidarnosti in vzajemne pomoči v boju proti njej. V tej luči je vendarle potrebno opozoriti, da na Trgu Republike praktično ni bilo zaslediti popisovanja ljudi zaradi pisanja s kredo, nošenja transparentov ali barve oblačil. Četudi so bili vsi organizirani bloki deležni represije, so bili ljudje na Trgu Republike pred teroriziranjem s strani policije precej bolj varni kot na prejšnjih protestih.

Varnejši prostor za vse je bil ustvarjen predvsem s samoorganiziranim in odločnim ter samozaščitnim nastopom. Iz te izkušnje lahko črpamo pogum tudi za protestniške dneve in mesece, ki šele prihajajo. Vlada, ki sistematično seje sovraštvo, ki odkrito napoveduje krčenje dostopa do zdravstva, napada novinarje ter rožlja z vojsko na mejah, namreč ne more računati na molk in tiho sprejemanje ukrepov, ki uničujejo naravo, socialne vezi in življenja. Ta odločnost v gradnji mnogoterega odpora je prišla do izraza tudi ta torek, ko je aktiv delavcev in delavk v kulturi s še enim protestom najostreje obsodil policijsko represijo in pozval k solidarizaciji s tistimi, ki so njene tarče.

Horizont vztrajanja na ulicah ni in ne sme biti zgolj solidarnost v luči represije, temveč zamišljanje in neposredno oblikovanje alternativnih oblik družbenega, kulturnega in ekonomskega življenja. Vsak protest je zgolj kamen v širši mozaik, ki ga tvorijo skupščine, avtonomni prostori, politične artikulacije, mreže vzajemne pomoči in številni drugi projekti, ki v tem mestu obstajajo že dolgo ali pa so vzniknili ravno sredi protestniškega vrenja.

Jutri v petek ob 19h se ponovno najdimo na ulicah slovenskih mest in vasi. Odzovimo se pozivu iz kulturniškega bloka in se v znak solidarnosti z tarčami represije oblecimo v črno.

-------

Pogovori v živo s sogovorniki iz okoljskega, kulturniškega in antikapitalističnega bloka

------

Živa sila

------

Napovedi:

1. III. ODPRTA PROTESTNA SKUPŠČINA, četrtek 18. junij 2020 ob 18h v Avtonomni tovarni Rog

Še vedno ustvarjamo nove prostore srečevanja znotraj protestnega vrenja. Danes, v četrtek, 18. junija 2020 ob 18h zato že tretja odprta protestna skupščina. Iz ulic se ne umikamo, temveč skušamo graditi pogoje, da na njih vztrajamo še naprej z namenom, da to družbo spremenimo v skladu z našimi potrebami in stremljenji.

Skupščino razumemo kot prostor, kjer po skupnostnih principih v tovariškem vzdušju analiziramo stanje v družbi in spoznamo raznolike pobude, katerih del smo. Boj pred nami bo še dolg, zato je pomembno, da gradimo stabilna zavezništva, utemeljena na medsebojnem razumevanju in spoštovanju ter da odpiramo prostore odprte politične razprave o naših principih, ciljih in agendah.

Kako bo delovala skupščina?
Tako kot naši protesti, je tudi skupščina osnovana na nestrankarstvu, antiavtoritarnosti, horizontalnosti, vzajemni pomoči, antinacionalizmu in antifašizmu. Tukaj ni prostora za nestrpnost, homo in transfobijo, šovinizem kakršnekoli vrste, pa tudi ne za policijo. Med sabo se spoštujemo, se poslušamo in vzpostavljamo tovariški dialog.

 

2. POZIV NA KONTRA-PROSLAVO: NACIONALIZEM NI MOJA FEŠTA!

SREDA, 24. junij 2020 zvečer na Prešernovem trgu.

Aktualna oblast na veliko odpira vrata novi fazi kapitalistične ekspanzije, v sozvočju s tem ciljem pa krepi svoje najbolj avtoritarne vzgibe. Na udaru je dostop do javnega zdravstva in do varstva otrok, narava in okolje je vlada na milost in nemilost prepustila kapitalskim plenilcem, ogrožene pa so temeljne svoboščine kot sta svoboda gibanja in ne nazadnje pravica do protesta. V senci nove socialne krize oblasti povečujejo proračune ter pooblastila represivnih organov in vojske, hkrati pa družbo preplavljajo z govorom sovraštva in groženj proti vsem in vsakomur, ki se ne strinja z vizijo hiper-kapitalistične družbe strahu in enoumja.

Sredi pohoda avtoritarne in sovražnega govora polne oblasti država Slovenija obhaja še eno obletnico svoje osamosvojitve. Še ena priložnost za to, da se elite, ki se vseh trideset let elegantno izmenjujejo na oblasti, enotno postrojijo za svojim svetim gralom: slovensko zastavo in nacionalizmom, ki ga ta simbolizira.

Toda marsikdo med nami nima česa praznovati, saj za nas nacionalna zastava in njej posvečeni prazniki prebudijo spomine na izbris ljudi iz registra stanih prebivalcev, na siromašenje delavskih množic, na sodelovanje v kolonialnih vojnih avanturah članic zavezniškega NATO pakta, na nasilje nad migranti in migrantkami na mejah in v koncentracijskih taboriščih, na negotovo prihodnost brez možnosti dostopa do dostojnega stanovanja ali smiselne službe.

Svoboden človek ne živi v senci državne zastave, prav tako ji nacionalistična fešta ne pomeni prav nič dobrega, še manj obredno recitiranje državniških puhlic o enotnosti in nacionalnem ponosu. Boljšo prihodnost v znamenju dostojanstva in radikalne enakosti vseh ne bo prineslo sodelovanje v tem praznem ritualu, temveč zgolj odločen, samoorganiziran in vključujoč boj, v katerem ni prostora za kapitalizem, dominacijo, seksizem, nacionalizem, fašizem in vse ostale oblike zatiranja.

Pozivamo vse, ki delijo podobne ideje, da se 24. junija 2020 zvečer zberemo na Prešernovem trgu na kontra-proslavi. Pošljimo jasno sporočilo, da nas oblastna elita ne predstavlja ter da si bomo našo prihodnost izborili onkraj njih. Naj bo tokratni poletni večer v znamenju proslavljanja možnosti sveta brez nacionalizma in vseh ostalih oblik zatiranja.

3. Protest: OB SAVO ZA NARAVO

sobota 27. junij 2020 od Bohinja in Podkorena do meje s Hrvaško in naprej

V soboto, 27. junija je ponovno čas za akcijo! Povezali se bomo in skupaj prehodili, preveslali, prekolesarili in preplavali celoten tok reke Save v Sloveniji (258 km); od izvirov v Bohinju in Podkorenu, pa vse do točke, kjer Sava svojo pot nadaljuje po Hrvaški. Pridružiš se nam lahko na 25 različnih odsekih, kjer bomo opozarjali na škodljive posege v naravo, predstavljali čudovite koščke narave in vrste, ki jim grozi uničenje, organizirali čistilne akcije, se podružili in oblasti pokazali, kako veliko nas je.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness