KUVAJTSKIH AKADEMSKIH 15

KUVAJTSKIH AKADEMSKIH 15

Sezona zasedb fakultet se nadaljuje. Minuli teden najodmevnejša novica iz tujine je študentska zasedba Univerze v Beogradu. Senat je namreč napovedal do desetodstotno zvišanje šolnin na trinajstih od 31 fakultet univerze, kar močno ogroža dostop do izobrazbe mladim iz ekonomsko slabše situiranih družin. Aktivisti organizacije Študentska fronta so se v sredo, 12. marca, odzvali z zasedbo rektorata in zahtevo po umiku namere. V nasprotnem primeru so napovedali kampanjo proti bolonjski reformi in za brezplačen študij, ki naj bi se začela 4. aprila in zajela vso državo.
 

V Nigeriji je v torek potekal protest študentov proti nigerijski vladi in zloglasnemu predsedniku Goodlucku Jonathanu. Zaradi kršenja obljub vlade o višanju plač in posodobitvi oziroma gradnji infrastrukture profesorji na nigerijskih univerzah že več kot devet mesecev stavkajo. Študentje tako ne morejo opravljati izpitov in zaključiti študija. V največji afriški izvoznici nafte obstoj sredstev ni problem, vendar se zaradi visoke stopnje korupcije stekajo v zasebne žepe. Ker je očitno, da so pogajanja med profesorji in vlado že dlje časa na mrtvi točki, državo k izpolnitvi obljub zdaj pozivajo študentje.

V Lizboni se je prav tako v torek odvil protest ob nižanju subvencij za učence s posebnimi potrebami. Zaradi potrebe po uravnavanju proračuna za zadovoljevanje neoliberalnih nadnacionalnih organizacij so portugalske oblasti prisiljene v nižanje izdatkov. Približno tri tisoč udeležencev protesta je vlado opozorilo na posledice prenehanja terapij in pomoči prizadetim otrokom in učencem s študijskimi težavami. Brez posvečanja dodatnega časa s strani primerno usposobljenih učiteljev in terapevtov ti otroci nimajo možnosti kadarkoli dostopati do univerzitetnega študija in se intelektualno razviti, čeprav so lahko tudi sposobnejši od svojih vrstnikov.

Univerza na Primorskem praznuje. Najmlajša slovenska javna univerza je 17. marca dopolnila enajst let, kar obeležuje z deset dni trajajočim tednom primorske univerze. Vse do ponedeljka se bo zvrstilo dvaintrideset dogodkov, vrhunec pa bo slavnostna akademija, kjer bo častni govorec Nobelov nagrajenec prof. sir Harold Kroto. Janez Pergar, častni doktor Univerze na Primorskem in profesor na portoroški Fakulteti za turistične študije, pa Slavnostno akademijo protestno bojkotira zaradi rektorjevih notranjih obračunavanj, afer in škandalov. Opozoriti želi, da Univerza na Primorskem trenutno ne deluje za dobro študentov, ker se preveč ukvarja z notranjimi delitvami.

Razen obletnice ustanovitve pa primorska univerza nima razlogov za slavje. Po besedah rektorja, prof. dr. Dragana Marušiča, je likvidnost univerze zadnje čase ogrožena zaradi podfinanciranja s strani države in infrakstrukturne podhranjenosti. Kar pet odstotkov vseh sredstev namreč namenijo najemu prostorov, primanjkljaj pa financirajo tudi s sredstvi za izredni študij.
 

Kljub težavam javnih univerz s financiranjem – ali ravno zaradi njih – zasebne univerze pri nas rastejo kot gobe po dežju. Kuvajtski poslovnež Hilal Arnaout je na novinarski konferenci minuli teden namreč potrdil, da bo zgradil zasebno ameriško univerzo v Mariboru. Obratovati naj bi začela leta 2017, na njej pa bodo predavali zlasti tuji predavatelji, medtem ko bo ostalo osebje slovensko. Po načrtih se bo prvo leto vpisalo 500 študentov, v petih letih pa pričakuje vpis - in šolnine - 2500 študentov. Polovica študentov naj bi bila iz zalivskih držav, ki naj bi jih v Maribor privabili nižji stroški bivanja, bližina doma ter lepše okolje. Ustanovitev zasebne univerze se sicer zdi kot logični naslednji korak v Arnaoutovem poslovnem modelu: v Sloveniji ima njegovo podjetje namreč že v lasti kozmetično-masažni salon in gostišče. To je izvrstna priložnost, da izkušnje o lastništvu dveh vrtcev in ene šole v Kuvajtu prenese tudi na slovensko visokošolsko tržišče.

Kot izhaja iz oprave vstajniškega župana Frištavca, ta investicijo Kuvajtčana kljub nenavdušenju prebivalcev podpira.

V Ljubljani je imel Žiga Schmidt, predsednik ŠOS, svojo prvo novinarsko konferenco od nastopa funkcije pred dobrim mesecem. Predstavil je trenutne prioritete ŠOS ter komentiral predlog Zakona o visokem šolstvu.

(Izjava se nahaja v posnetku oddaje)
 

Schmidt je obsodil razširjanje zavajajočih informacij. Ne razume druge možne razlage zakona, kot da sta prva in druga bolonjska stopnja brezplačni in dostopni vsem, neargumentirano razširjanje informacij pa po njegovih besedah 'spodbuja negotovost med študenti in širšo javnostjo'. Komentiral je tudi predlog Zakona o začasnem in občasnem delu dijakov in študentov, katerega načelo 'vsako delo šteje' se mu zdi dobro izhodišče, čeprav vidi potrebo po poenostavitvi predvidene enotne evidence. Opisal je tudi slabe izkušnje ŠOS z izključujočim ravnanjem ekonomsko socialnega sveta pri oblikovanju predlogov zakona.

(Izjava se nahaja v posnetku oddaje)

Včeraj je imel novinarsko konferenco tudi minister Pikalo, in sicer na temo visokošolskega strokovnega izobraževanja. Pohvalil je delovanje sistema, ki naj bi bil zaradi programa in intenzivnega povezovanja z gospodarstvom zgled tudi drugim državam. Komentiral pa je tudi aktualni razpis za vpis v študijske programe.

(Izjava se nahaja v posnetku oddaje)

Študentski obvestilnik. ŠOU v Ljubljani organizira mesec kulture. Danes se lahko med drugim brezplačno udeležite tečaja plesa v visokih petkah.

Pripravila vajenka Tina.