Maša Danijel

Rojena 1987 v Ljubljani prva leta preživi v nekem povsem nepomembnem mestecu, katerega imena se nihče nikoli ne spomni, nato pa se vrne nazaj v mesto zločina, pardon, rojstva. Hodi na gimnazijo, hodi na glasne koncerte, hodi na čudne kotičke, iz katerih se širijo omamne vonjave ročno zvitih cigaret, hodi hitro in hodi daleč. Poskuša študirati, a ji ne uspe, zamenja državo, ne skuša študirati, a ji vseeno nekako uspe dobiti naziv diplomirane fine umetnice. Piše, odkar pomni, pesniške zbirke (še) nima, bere poredko in s strahom in med odpihovanjem dimnih oblakov čaka, da bo končno postala ta fina umetnica.

Poslušamo njeno poezijo.