Čuvaji meje
Pozdravljeni v novo edicijo oddaje Respect Words, v tokratnem terminu bomo govorili o sistematičnem policijskem nasilju nad migranti s strani hrvaške policije in onemogočanju dostopa do azila. Po podatkih Visokega komisarjata Združenih narodov za človekove pravice je bilo leta 2017 zabeleženih skupno nekaj več kot 8000 kolektivnih vračanj migrantov s strani hrvaške, madžarske in romunske policije v Srbijo. Glede na podatke je bilo teh nelegalnih vračanj oziroma pushbackov v zadnjih mesecih leta 2017 največ na Hrvaškem. Pri tem pa je treba vzeti v obzir, da te številke ne kažejo realne slike, izgonov je glede na pričevanja več, sistematično pa jih spremlja onemogočanje azila, kraja denarja in telefonov s strani policije in tepež.
Hrvaški skupini Are you Syrious in Inciativa Dobrodšli sta lani v začetku leta prvič objavili poročila o takšnem delovanju hrvaške policije, v mesecu januarju letos pa je bilo objavljeno četrto poročilo. Situacija se bistvo ni spremenila, vlada in policija takšne prakse zanikata, begunska pot pa se zaradi nasilja hrvaških policistov spreminja. Več pojasni Lea Horvat iz Iniciative dobrodošli.
Balkanska begunska pot je sprva prek severa Srbije vodila v Madžarsko in nato proti osrednjim državam Evrope. Po postavitvi dvojne ograje so se migracije premaknile na srbohrvaško mejo okoli mejnega prehoda Tovarnik in mesta Šid preko Slavonije v Slovenijo. Hrvaška je v odziv povečala prisotnost policije, začela s sistematičnim vračanjem, nasiljem in onemogčanjem azila. Nelegalna vračanja se tako ne dogajajo zgolj ob meji, temveč po celotni državi. Ko nekdo zaprosi za azil na policijski postaji, ga policisti po razgovoru preprosto pospremijo do avta in odpeljejo do Srbije.
Zaradi povečane pristonosti hrvaške policije v Slavoniji in ekstremnega nasilja se je migracijska pot premaknila prek Bosne in Hercegovine do obmejne Velike Kladuše. Tam je namreč razdalje do Slovenije, ki je tudi schengenska meja Evropske unije, mnogo krajša. Pri tem pa gre opozoriti, da tudi slovenska policija že zadnje tri leta prav tako sodeluje s hrvaško policijo in izvaja nelegalne izgone in enako onemogoča možnost zaprositve za azil.
Are you Syrious in Iniciativa Dobrodošli nista edini organizaciji, ki opozarjata na sistematično nasilje policije. V odziv na razmere se je proti vladi odzvala tudi varuhinja človekih pravic, prav tako je bila tema obravnavna v medijih.
Obtožbe civilne družbe in državnih institucij policija in ministrstvo za notranje zadeve zanikata. Ne priznavajo nelegalnega vračanja, policija v odgovorih na obtožbe sistematičnega nasilja odgovarja, da je delo policistov omejeno na straženje meje in onemogočanje prečkanja, navkljub temu, da o izgonih, krajah in tepežu obstajajo neovrgljivi dokazi.
20. novembra lani ponoči je afganistanska družina prečkala srbsko-hrvaško mejo. Družino, v kateri je bilo več otrok in dva dojenčka je ujela policija. Ti so skupino navkljub prošnjam, da naj jim zaradi utrujenosti omogočijo prespati noč na postaji, odpeljali do železniških tirov in jih poslali nazaj proti Srbiji. Skupino je ponoči presenetil prihajajoči vlak in zbil šestletno Medino, ki je zaradi udarca umrla. Na mesto nesreče se je pripeljala policija, ki je družino poslala v Srbijo, kjer so bili spet prepuščeni sebi brez informaciji o usodi Medine. Družina je kontaktirala aktiviste v Zagrebu, ki so s pomočjo odvetnice Sanje Bezbradica Jelavić sprožili tožbo proti neznanemu storilcu na policiji.
Medinina družina je nato še dvakrat poskušala prečkati mejo in bila vrnjena v Srbijo, tretjič pa so ostali na Hrvaškem, saj je bil ob družini prisoten aktivist omenjenih skupin. Družina je bila nato odpeljana v zaprt center za migrante Tovarnik v bližini meje s Srbijo, kjer jim je do danes onemogočen izhod.
Družina je oddala tudi prošnjo za azil, ki pa je bila že zavrnjena, na zavrnitev pa so pritožili. Prav tako pa jim je v centru onemogočen stik z obiskovalci, oteženi naj bi bili tudi stiki med člani družine, mati od Medine, ki je šla v tožbo proti hrvaški policiji pa je bila prisiljena v podpisovanje neprevedenih dokumentov. Prav tako jim je onemogočen kontakt z pravnimi zastopniki v primeru tožbe proti policiji. Ta je omejitev dostopa odvetnice upravičevala z trditvijo, da je bil dokument o pravnem zastopstvu podpisan v Srbiji in ne na Hrvaškem in zato ne velja. Kasneje so trditve spremenili in pravijo, da je podpis ponarejen. Odvetniki Medinine družine so sprožili tudi postopek na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki je nato od hrvaške policije zahtevalo spremembo bivališča za zaprto družino, česar pa policija na uredila.
Hrvaška policija se v primeru Medine in njene družine zagovarja, da do nelegalnega vračanja ni prišlo, temveč so bili zaustavljeni preden so prestopili v Hrvaško in zato niso odgovorni za nesrečo. V dokaz za to je varuhinja človekovih pravic od policije zahtevala posnetke toplotnih kamer, vendar pa so na policiji odgovorili, da zaradi tehničnih napak teh posnetkov iz časa dogodka ne morejo zagotoviti.
Poleg kriminalizacije migracij pa se z pritiski policije soočajo tudi tisti, ki z migranti v njihovih bojih sodelujejo. Prostovoljec, ki je z Medinino družino počakal na policijo, da jih ta ne bi ponovno vrnila nazaj v Srbijo, je bil obtožen kaznivega dejanja na osnovni pomoči pri nelegalnem prečkanju meje. Zaradi primera Medine sta že omenjeni skupini Are you Syrious in Iniciativa Dobrodošli v sredo ob desetih dopoldan organizirali novinarsko konferenco. Tik pred tiskovno konferenco pa je policija obiskala odvetnike na domu in jih povabila na obvezni razgovor glede preiskave prej omenjenega podpisa o pravnem zastopstvu, ki naj bi potekal v istem času kot konferenca. Za konec Horvat pojasni kaj se je dogajalo v sredo in s kakšnimi težavami se soočajo hrvaški aktivisti.
Oddaja je nastala v sklopu projekta "Spoštuj besede: Etično novinarstvo proti sovražnemu govoru", ki ga sofinancira:
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj