Aktivistična distribucija hrane v Ashwillu

Oddaja
13. 5. 2022 - 10.15

Kopičenje hektarjev kmetijske zemlje od tu in tam

 

Sredi aprila letos je okrog 150 kmetov v mestu Halle s protestom izrazilo nasprotovanje trgovski verigi Colruyt. Trdijo, da kupuje preveč kmetijske zemlje v Belgiji, zato so se s petimi traktorji približali sedežu podjetja, na parkirišče stresli kup prsti ter protest podprli s slogani, kot sta: »Tisti, ki si skušajo lastiti našo zemljo, bodo deležni našega gneva« in »Besni kmetje proti kraji zemlje«.

Primarno sicer trgovska veriga s prehrano namreč s svojim hčerinskim podjetjem Agripartners kupuje hektarje in hektarje kmetijske zemlje. Nedavna študija raziskovalnega medija Apache razkriva, da je Colruyt v zadnjih letih tako zavzel okrog 175 hektarjev belgijskega podeželja. Podjetje trdi, da zemljo kupuje z namenom kmetovanja v sodelovanju z lokalnimi kmeti, ker želi na prodajnih policah zagotoviti več belgijskih produktov.

Temu pa protestniki, belgijski kmetje, ne verjamejo povsem. Menijo, da bo s Colruytovimi nakupi kmetijska zemlja zaradi visokih cen postala nedostopna, saj s tovrstnimi podjetji ne bodo mogli tekmovati za nakup boljše zemlje. Bojijo se tudi, da bodo dolgoročno prisiljeni v začasne in cenovno neugodne najemne pogodbe z velikimi korporativnimi akterji ter s tem v izgubo neodvisnosti glede izbire pridelka, načina gojenja ali cenkanja za ceno. Belgijska nevladna organizacija Agriculture Support Network (Résap), ki podpira neodvisne kmete, pa dodaja, da je podjetje Colruyt le eden izmed številnih primerov korporacij, ki si prizadevajo za nadzor nad našimi prehranskimi sistemi.

Korporacije niso edine, ki kopičijo hektarje kmetijske zemlje za svoje agroprojekte. Približno ob istem času je, denimo, talibanska oblast inavgurirala velikanski kmetijski projekt, ki bo obsegal 20.000 hektarjev veliko področje na vzhodu Afganistana. Cilj te naložbe vlade – ki ji bo seveda asistiral zasebni sektor – je samopreskrba, ta pa naj bi bila dosežena z razvojem kmetijskih tehnik in s povečanjem pridelka, ki bo namenjen – glej ga zlomka – izvozu.

Podobne ambicije ima tudi turška oblast, a ta se je odločila za kopičenje hektarjev na drugem kontinentu. Že od leta 2014 namreč skuša pokriti pomemben delež potreb po poljščinah z najemom kmetijske zemlje v Sudanu. Turška vlada ima tako na 12.500 hektarjih zemlje namen ustanoviti pilotno farmo – ta se bo usmerila v pridelovanje bombaža, soje, sončnic, sezama, pšenice, koruze, sladkornega trsa, boba, detelje, paradižnika, jajčevcev, kumar in paprik –, obenem pa namerava dodeliti kar 780.500 hektarjev za investicije turških zasebnih podjetij.

Čeprav je bila že leta 2017 ustanovljena Turško-sudanska mednarodna kmetijska in živinorejska korporacija (Turkish Sudan International Agriculture and Livestock Corporation), v kateri ima 80-odstotni delež Turčija in preostanek Sudan, za zdaj prva v najem še ni prejela niti pol hektarja zemlje. Uradna razloga za to naj bi bila menjava vlade v Sudanu leta 2019 ter izbruh pandemije covida-19.

Vendar pa opozicijski glasovi omenjajo tudi dejstvo, da zemlja, na kateri naj bi ustanovili pilotno farmo, sploh ni pod upravo centralnih oblasti, ampak skupnosti, katerih pripadniki na njej živijo in ki jih bo za ta projekt treba še pridobiti. Kmetijski strokovnjaki obenem opozarjajo, da kvaliteta prsti na dogovorjenem območju ni nujno primerna za pridelavo želenih poljščin, da sta infrastruktura in količina vode za takšen projekt nezadostni ter da obstajajo resni varnostni pomisleki o tako velikanski naložbi v Sudanu. Kljub temu pa državni mlini meljejo dalje, saj je zadnji sudanski obisk v Ankari prinesel konsenz o dodelitvi 100.000 hektarjev za zagon prve faze projekta.

Razloga za optimizem pri procesih kopičenja zemlje ni, saj je potreba po opranem denarju očitno večja kot potreba po obdelovalni zemlji. Trajnostne oblike kmetijstva, ki bi podpirale lokalno prebivalstvo in negovale okolje, za zdaj ostajajo le bled sen obubožanih.

*********************************************************************************************************************

Sposojamo si prispevek The Final Straw iz Mednarodne mreže Anarhističnih in anti-avtoritarnih radiev:

Iz 50. edicije oddaje Bad News bomo prisluhnili intervjuju z Ashewille Survival Program. V posnetku se pogovarjajo o letu in pol starem projektu distribucije hrane. Intervju pokriva teme izgorelosti, informiranja in ozaveščanja o problemih redistribucije hrane ter naslavlja razliko med dobrodelnostjo in vzajemno pomočjo.

********************************************************************************

Kilave čire-čare

Korenine

V današnji rubriki kilavih čarovnij pa zopet ena bolj preprosta in poceni, a po drugi strani zanimiva in ekstra čarolija s koreninami kakršnekoli rastline že. Dober bo skoraj vsak plevel; uporabimo pa lahko tudi gojene zeli, grmovnice ter drugo zelenje. Glavne magične moči korenin so splošna zaščita, moč ter prerokovanje.

Moč korenin se manifestira predvsem zunaj, tako vam korenine pridejo prav, če ste prisiljeni prespati pod milim nebom. Če si šop korenin takrat obesimo okoli vratu, nas bodo varovale pred napadi divjih živali. Po starem praznoverju pa bodo korenine, izkopane na pokopališču ali kakšnem drugem svetem kraju, zadrževale smrt, dokler jih ta oseba nosi ali ima pri sebi.

Po čarovnem izročilu ameriškega juga pa naj bi se oseba, ki se želi ukvarjati s čarovništvom, ponoči napotila na polje. Tam naj bi izruvala plevel skupaj s koreninami. Količina zemlje, ki se korenin drži, kaže na moč in spretnost, ki ju bo oseba dosegla pri študiju magične umetnosti. To pa včasih stori tudi bodoči učitelj, da bi tako dobil vpogled v zmožnosti svojega učenca.

***********************************************************************************

Recept mojstra Jadrana - hrustljavi ovseni polpeti

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness