Ljubljanski džanki

Oddaja
Klopca pod svobodnim soncem, Pit, Ljubljanski džanki, Rok Pibernik, Jean Nikolič

Pogovor o vdajanju mamilom, odvisnosti, ljubljanski ulični sceni ... Iz prve roke.

»V frojdovskih terminih gre za tisto, čemur bi lahko rekli zmaga načela ugodja, in narkoman se v tej luči prav nič ne razlikuje od drugih, ki sledijo in se vdajajo temu načelu. Droga iz tega zornega kota ni povsem tuja religiji, kar sicer potrjuje tudi namerno mističnopsihadelična ideologija njenih privržencev, in proti njej bi lahko obrnili znani Marxov stavek: če 'je religija opij ljudstva', je droga religija narkomana. Je bolj škodljiva? Za posameznika brez dvoma. Za ljudstva, o tem bi bilo treba še razmisliti. Narkomani si niso izmislili ne inkvizicije ne verskih vojn ...« André Comte, Sponville

Gost oddaje: Peter Pitambar Pangerc, avtor knjige Ljubljanski džanki (2022)

»Pljunil je na žlico, dodal citronko in šut. Vse skupaj zavrel in ohladil, vrgel v pripravljen šut košček cigaretnega filtra, vrh brizgalke tesno pritisnil na filter v pripravljen šut in posrkal vsebino. Nastavil je iglo in poiskal žilo, za svobodo. Toplo ga je zadelo. Sproščeno ugodje odplavljalo. Naslonjen nazaj je spet zaprl oči. Vedno bolj odet v občutek fleša je pozabil nase, na Cukrarno, na sleherno mejo ega. V vedno večjem užitku je živel zgolj občutke brez vseh primesi in vizij misli. Lebdeč v neprostoru je obstajal v večnosti topline, sproščenosti in ugodja. Obstajal brez napora, brez želja in brez možnosti konca; v temi čutenja, zgolj občutek.«

Knjiga je zapis nekega obdobja skupine ljudi v Ljubljani. Večina negative je izpuščene. Ker droge uničujejo psiho-fizični obstoj človeka in so protizakonite, je knjiga krajša. Njena forma je fragmentirana tako kot intenzivna zadetost s kokainom. Je nadaljevanje projekta live-book (živa knjiga) (glej Zadet, 2009).

Vsak se drogira in kadi na lastno odgovornost.

V kolikor vas tema zanima ali bi želeli podpreti knjigo, lahko avtorju pišete na naslov knjiga.lj.dzanki@gmail.com.

Foto: Nada Žgank

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

No ja, s pljunkom je mal težka skuhat šut. Bolj primerna je bila voda iz Ljubljanice zraven, spomnim se samo enega, ki je preveč zadet zaradi tega padel v vodo. Kasneje so bili na pumpi precej razumevajoči za te probleme, ko so pumpo zaprli pa nam je varnostnik iz garaže zraven v vrečke od brizg nalival svežo vodo, če le ni kdo preveč sitnaril. Bilo je zanimivo obdobje, nekaj let prej še bolj, ker kokaina ni bilo veliko. Zato bi ga bilo smiselno podrobno opisati dokler smo horsarji še živi, kokain in tableti pač ne dajo topline, živih sanj, zastanka časa, enakega patosa. Eni smo zato kar nehal s tem, kako, se približno vidi v Zmagoslavju volje od Riefenstahl/Hitler! Ja, tko je, pa so nam rekli da se horsa ne probava...

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness