[Arhivske gorice IV]
Nocojšnji termin zopet posvetimo pregledu zgoščenk raznorodnih glasb skladateljev, ki so nam jih podarili iz Cankarjevega doma. Nocoj francoska romantika: Hector Berlioz (1803–1869), Paul Dukas (1803–1869).
Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.
Predlagam, da gre več žensk živet na cesto, da bo tudi med klošarji enako razmerje med moškimi in ženskami (trenutno razmerje je približno 3:1).
Sklicevanje na mojo gnilo osebnost (vem, ko nekdo pove resnico, zaboli še najbolj korajžne pridne punce) je izgovor za to, da se dežurni ereševski
Nevidna roka je segla v hladilnik po sadni jogurt.
lp,
lumpenproletarijat
Zanimivo, kako si ob svojem vstopu v svet institucionalne religije hkrati pobral vse najslabše kvalitete verskega subjekta, katerih bi se kot samoo
da s tabo debata nikol ne more bit o zapuščini realsocializmov, ampak o tvojih antipatičnih kvalitetah.
@MT, dvakrat pomežikn, če si talc neke mkultra scene kjer maš nalogo bit tolk krinđ antipatik, da prek asociacije potem spodkoplješ vsako potencial
Prikaži Komentarje
Komentarji
Bodisi je miksanje od 25-ete minute naprej znak izrednega Berliozove vizije glasbe, ki je prišla po njem, ali pa se je zgodilo nekaj, zaradi česar je pred leti legendarni tehnik s praštevilom v imenu dobil suspenz, po katerem ga na radiu ne vidimo več. Sam se nagibam k prvi tezi, ki kaže nekakšen telesen zasuk tega romantičnega skladatelja, opazen pretežno po 27-eti minuti. Vsekakor zanimivo obdobje!
epsko
Komentiraj