Acid Mother's Temple & The Melting Paradiso UFO: The Last Concert Of The First Chapter

Samozaložba, 2016

Tokrat se z RŠ koncertom podajamo v psihedelične vode. Prisluhnili bomo Acid Mothers Temple & the Melting Paraiso U.F.O., konkretno koncertu, ki so ga odigrali 12. decembra 2015 v klubu Tokuzo v Nagoyi. Band, ki je na sceni psihedeličnega rocka znan tako po pogosti menjavi velikega dela članov kot po že skoraj smešno visokem številu izdaj, je svoje kolektivno potovanje po LSD planjavah pričel že leta 1995. Pod taktirko Kawabate Makota so sprva zagrizli v editiranje in presnemavanje Makotovega starejšega materiala z močnim vplivom progresivnega rocka, krautrocka ter malce presenetljivo Karlheinza Stockhausna, z namenom ustvarjanja »ekstremne trip glasbe«. Po dveh istoimenskih kasetah in enem istoimenskem albumu so Acid Mother's Temple iz imena vrgli apostrof ter se osemindevetdesetega prvič podali na mednarodno turnejo.

Tedaj se je pričela era sprememb v zasedbi ter vijugasta pot po derivatih izvirnega imena. V začetku novega tisočletja so tako pod imenom Acid Mothers Temple & the Melting Paraiso U.F.O. igrali na razprodanih koncertih v ZDA, Evropi ter na Japonskem, med turnejami pa so nastajali spontani spin-off bendi kot Floating Flower, Nisinihon in Tsurbami. AMT so izjemno aktiven in produktiven bend, testament temu pa je nedvomno leto 2002, ko so v treh mesecih turneje po ZDA, Združenem kraljestvu in Irski izdali kar štiri albume ter dva EP-ja, obenem pa bili izbrani med top 3 bende na znamenitem South by Southwest festivalu v Austinu v ameriški zvezni državi Teksas. Hiperprodukcija je nedvomno del identitete Acid Mothers Temple, saj je njihova diskografija sredi leta 2014 obsegala že kar 74 studijskih albumov, 38 live albumov, 6 kompilacij, 9 EP-jev, 7 singlov ter 8 video albumov, od tedaj pa se jim je pridružila še vsaj live izdaja, ki jo bomo poslušali čez nekaj minut. Kot taka ima njihova diskografija svoj lasten članek na Wikipediji, s čimer se Acid Mothers Temple v tem oziru denimo postavijo ob bok še enemu izrazitemu hiperproducentu Johnu Zornu.

Pogoste menjave članov so s seboj prinesle tudi variacije izvirnega imena. V dobrih dvajsetih letih se je »soul collective« tako med drugim imenoval Acid Mothers Temple mode HHH, Acid Mothers Temple SWR, Acid Mothers Temple & The Cosmic Inferno in Acid Mothers Temple & the Incredible Strange Band, njihova sodelovanja pa so navadno porodila združena imena kot Acid Mothers Afrirampo, Acid Gurus Temple, Acid Mothers Guru Guru in Acid Mothers Gong. Kawabata je množico imen pojasnil z besedami: »Čeprav se bomo od sedaj naprej imenovali Acid Mothers Temple & the Cosmic Inferno, bomo na kratko poznani tudi pod imenom Acid Mothers Temple in to bo brez dvoma sejalo zmedo v marsikaterem umu. Vendar pravih manifestacij Acid Mothers Temple je mnogo -  Acid Mothers Temple & the Melting Paraiso U.F.O., Acid Mothers Temple & the Cosmic Inferno, Acid Mothers Temple SWR. V prihodnosti bo morda nastalo še več skupin s podobnimi imeni. Ampak vsaka in vse bodo prave manifestacije Acid Mothers Temple.«

V nonšalantnem poigravanju z imeni gre morda iskati kako globljo filozofijo, ki se ukvarjanju z identiteto odreče v korist same glasbe. Če sklepamo po besedah Kawabate, ki pravi »glasba zame ni niti nekaj, kar ustvarim, niti forma samoekspresije. Vse vrste zvokov obstajajo povsod okoli nas, moji performansi sestojijo zgolj iz zajemanja teh zvokov, kot radijski sprejemnik, in igranja le-teh tako, da jih ljudje slišijo,«, lahko vidimo, zakaj jim je ukvarjanje s kontinuiteto enega samega imena odveč.