WOLVES IN THE THRONE ROOM: LIVE AT ROADBURN 2008

Roadburn Records, 2009

Pozdravljeni v sobotnem RŠ Koncertu. Ura je odbila polnoč, en dan po polni luni pa boste lahko prisluhnili prav posebnemu koncertnemu ritualu. Tokrat poslušamo cenjene ameriške black metalce Wolves In The Throne Room in posnetek nastopa na nizozemskem festivalu Roadburn leta 2008. Na valovih Radia Študent  so bili Wolves In The Throne Room skozi leta solidno prisotni, nazadnje pa smo se jim posvetili to jesen ob recenziji njihovega koncerta v Zagrebu.

Wolves In The Throne Room, ki so že s prvencem „Diadem of 12 Stars“ iz leta 2006 močno opozorili nase, veljajo danes po štirih albumih, enemu EP-ju ter brezštevilnih koncertih za ene najbolj izstopajočih in izrazno močnih zasedb delujočih na glasbeno-spiritualnih pogoriščih sodobnega black metala. O nameri za njihovim muziciranjem, ekologiji, ukvarjanju s samooskrbnim kmetijstvom in povezanosti s svojim bivalnim okoljem je bilo rečenega že veliko. Poslušalce, ki jih o tem zanima izvedeti kaj več, na tem mestu napotujemo k starem spletnem arhivu Radia Študent, kjer bodo med drugim lahko našli tudi posnetek intervjuja izpred parih let.

Kot je bilo rečeno že ob omenjeni recenziji, se Wolves In The Throne Room z zvočno in tudi širšo estetsko zapuščino black metala spopadajo na izrazito ne-metalski način. Poleg tega, da je odsotno kakršnokoli postavljaštvo, je glasba sama odigrana povsem brez konvencionalne klasično metalske agresije, groova in načina fraziranja. Pri Wolves In The Throne Room kvečjemu že na glasbenem nivoju najdemo religiozno zavezanost specifičnim zvočnim posebnostim black metala, ki jih z globoko vero v njihov preobrazbeni potencial in šamansko uporabnost v svoji glasbi servirata brata Weaver in druščina. To pa njihovo igro pogosto približuje hrupnejšim odtenkom bolj psihedeličnih iz rocka izhajajočih glasb.

Resnici na ljubo - klasični, pa tudi sodobni black metal na koncertni preizkušnji večinoma pade. Delno zaradi tega, ker je po načinu prezentacije, pogosto pa tudi zaradi samotarstva maloštevilnih članov izrazito studijska in albumska glasba, ki pomemben del svojega učinka dolguje tudi zamazanosti in mitologiziranju identitet njenih stvariteljev ter predvsem močno sugestivni grafični podobi in diskurzom, s katerimi so pospremljeni izdelki. Delno pa zato, ker se večina tistih black metal skupin, ki se odločijo igrati v živo podredi najbolj banalnim zakonitostim povprečnega rock koncerta ter pogosto konča celo pri hard rock nastopaštvu in šovu.

Wolves In The Throne Room se od tega distancirajo in iztočnico raje iščejo pri skupinah, ki koncertno izkušnjo in njene obredne implikacije jemljejo resno in zavzeto – sami na tem področju kot enega izmed ključnih vplivov omenjajo titanske Neurosis. Wolves In The Throne Room so pravzaprav v enaki meri kot studijski tudi koncertni bend, morda celo bolj. Glede na katarzične in transformativne cilje njihovega delovanja je to seveda logično. Posledica tega pa je seveda tudi koncertna plošča, ki na področju black metala prav tako ni pogosta stvar. Leta 2008 so imeli za seboj dva uspešna albuma, na „Live at Roadburn 2008“ pa je s prvega prisotna ena, z drugega pa tri skladbe. Sam posnetek, ki je povprečne bootleg kvalitete, zadovolji željo po surovosti in divjosti, ki bije v srčiki black metala. Vendar je hkrati ta surovost in divjost od večine black metalske produkcije, tudi tiste bolj avanturistične, zaskrbljujoče oddaljena. Predvidljivi tehnološko-ekonomski in trendovski diktati ekstremnega metala so tudi black metal že zdavnaj izročili hladni preciznosti in sterilnosti – ter odtujili glasbenikov stik z instrumentom in ostalimi člani benda kot direktnimi povzročevalci zvočnih in doživljajskih valov. V tem pogledu so Wolves In The Throne Room prej kot metalu bližje noise-rocku in psihedeličnemu dronanju, pa tudi neposrednosti raznih ljudskih glasb.

Na plošči „Live at Roadburn 2008“ tako ujamemo bend v vrtincu koncertnega muziciranja, kjer kitare neprestano škripajo in piskajo, bobni pa pod težo kolektivnega zanosa komaj držijo skupaj ter v skladu s skupinsko igro ekspresivno butajo ven iz premočrtnosti. Prav tako so bolj surove obdelave deležne skladbe, ki so na studijskih ploščah vsebovale ženski vokal in sloje analognih sintetizatorjev.

Poslušamo koncert v celoti, in sicer skladbe „Behold The Vastness And Sorrow“, „Face in a Night Time Mirror Part I“, „Cleansing“ ter „I Will Lay Down My Bones Among The Rock and Roots“. Tole so Wolves in The Throne Room s posnetkom koncerta na festivalu Roadburn leta 2008.