Alpha 606: Afro-Cuban Electronics

Recenzija izdelka
9. 12. 2016 - 19.00

Interdimensional Transmissions, 2016

 

Posvetimo se najprej številkam, povezanim z Alpha 606. Gre za ime, pod katerim sta se najprej povezala elektronska producenta Armando Martinez in Rey Rubio, katerima sta se kmalu pridružila še tolkalca Marino Hernandez in Danny Chirino. Vsem štirim članom je skupno, da so potomci v ZDA živečih migrantov s Kube. Leta 2005 je luč sveta ugledala prva kratkometražna izdaja tega kvarteta, od leta 2008 pa pod imenom Alpha 606 najdemo le še Armanda Martineza, ki je letos izdal svoj prvi dolgometražec Afro-Cuban Electronics. 

Samo ime Alpha 606 je na eni strani aluzija na paravojaško skupino nasprotnikov režima Fidela Castra, imenovano Alpha 66. Ustanovili so jo prav Kubanci, ki so se izselili iz svoje domovine, pripisujejo pa se jim nekateri teroristični napadi na turistične destinacije na Kubi. Za spremembo števila 66 v 606 pa je kakopak zaslužna mašina Roland TR-606. Tako je v Miamiju živeči Martinez nato pod imenom Alpha 606 v letu 2008 našel zavetje pri detroitski založbi Interdimensional Transmissions, pri kateri je izšel tudi njegov v uvodu omenjeni debitantski album Afro-Cuban Electronics, ki je nekoliko ironično svet ugledal le malo pred Castrovo smrtjo in ki mu bomo namenili pozornost v tokratni Tolpi bumov. 

Na vinilni izdaji Afro-Cuban Electronics se je znašlo le šest komadov, medtem ko jih digitalna prinaša kar štirinajst, tako da smo v posluh vzeli slednjo. Alpha 606 se v svojem ustvarjanju poklanja tistemu, kar torej tudi nosi v svojem imenu, in tako se znajdemo v spojitvi afro-kubanskega izročila in tradicije detroitskega elektra. Afro-Cuban Electronics je pravzaprav precej preprost, a prav zato hkrati tudi precej srčen izdelek. Skozi album zdaj prednjači afro-kubanska, spet drugič detroitska stran, Martinezu pa ju uspeva ujeti tudi v že kar romantično navdahnjen plesni par. Album sicer zaradi svoje romantične preprostosti v drugi polovici postopoma nekoliko izgublja na intenziteti, vendar ga Martinez - vsaj na digitalni izdaji - zaključi z igrivo gonjačino No Me Quieras Tanto (Cafta Version). 

Tolkala in ritem mašine so v par komadih prevlečeni z vokalnimi inserti, s katerimi pa ponovno pristanemo pri kubanskih migrantih, saj gre med drugim na primer za podajanje razlogov za odhod s Kube. Tukaj gre nemara sklepati, da Martinez prek zgodb o prebegih prek morja s pretirano natlačenimi napihljivimi čolni vleče vzporednice z današnjo situacijo. Afro-Cuban Electronics spretno, skorajda neopazno niha med in povezuje pogosto naporne in temačne odtenke posameznih usod z izročilom, ki nosi v sebi - ne glede na vse - neuničljivo ljubezen do ritma in giba. Stare zgodbe za nove čase.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness