COCK SPARRER: FOREVER

Randale Records, 2017

Tokratna Tolpa bumov nam predstavlja dolgo pričakovani studijski album londonskih pouličnih punkerjev Cock Sparrer z naslovom Forever. Bend, ki je že krepko v petem desetletju delovanja, če ne upoštevamo premora med leti 1986 in 1992, je največji predstavnik punkovskega podžanra, ki mu je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja novinar in glasbenik Garry Bushell nadel naziv Oi!. Glasbeno gibanje, ki nam je dalo skupine, kot so The Last Resort, 4Skins, The Angelic Upstarts, Cockney Rejects in Sham 69, je od samega nastanka tarča številnih kritikov predvsem zaradi priljubljenosti med skinheadi, na katere so pogosto (tudi neupravičeno) padali očitki simpatizerstva s skrajno desnimi političnimi gibanji. Cock Sparrer je skupina, ki je verjetno najbolje preživela vse te turbulence in sedaj polni dvorane ter zaseda mesto headlinerja na številnih festivalih po vsem svetu.

Album Forever je izšel pri založbi Pirates Press Records za ameriški, Randale Records za evropski in Chase the Ace Records za britanski trg ter je šesti studijski izdelek, če ne upoštevamo prvega z naslovom Cock Sparrer, izdanega kot kompilacija dveh singlic leta 1978. Od zadnjega albuma je minilo malo manj kot deset let, album Here We Stand je izšel jeseni 2007, a sam zvok se ni pretirano spremenil. Na albumu se nahaja šestnajst pesmi in že otvoritvena z naslovom One By One nam nakaže, da se skupina ni odmaknila od zanjo značilnih melodij, ritmov in sing-a-long vložkov. Sledi ji pesem Believe, v kateri se odkrito spopadejo s sodobno ekonomsko problematiko in ji kljubujejo z vero v prijateljstvo. Gonna Be Alright nas glasbeno vrne nazaj, k njihovim preteklim podobnim izdelkom, vendar pa so težave uličnih otrok zdaj nadomestile težave staršev. S podobno tematiko, a malo bolj odrezavo glasbeno podlago nadaljujeta komada Don't Tell Anyone Anything in A Family of One, pri katerih je možno zaznati še problematiko umora, samomora in izdaje. Every Step of the Way je pesem, ki nas zopet popelje v melodije, značilne za skupino Cock Sparrer, a tokrat med petjem kitice podlago nudi akustična kitara.

Album se nadaljuje s komadom In My Town, s katerim v humorističnem tonu opisujejo pojave na londonskih ulicah. Sledi pesem Contender, ki deluje kot učna ura vzhodno-londonskega modreca mlajšim generacijam, ki se prepuščajo apatiji in nihilizmu. Podobna tematika se nahaja tudi v komadu Nothing like You, s katerim se prepustijo obujanju spomina na odraščanje in kritizirajo posameznike, ki jih je življenje zapeljalo v napačne smeri ter v pesmi I've Had Enough, kjer se zopet spravijo nad mlajšo generacijo.

Somebody's Brother, Somebody's Son nam ne predstavi nič novega, nič ne slišanega in počasi napove zadnji del albuma. Sledi Us Againts the World; komad deluje kot nadaljevanje pesmi Suicide Girls, ki se nahaja na predhodnem albumu Here We Stand. Up With This sledi trendu že slišanega na prejšnjih albumih zasedbe, medtem ko komada Sons of the New Millennium in You Lost the War ponudita nekaj novega vetra in nas popeljeta do zadnje pesmi na albumu z naslovom We're the Good Guys, s katero dostojno zaključijo izdelek.

Kljub zvočni energičnosti, ki je nedvomno višja, kot so jo imeli v devetdesetih, je iz besedil mogoče razbrati, da so člani zasedbe že davno zakorakali v zrela leta, besedila pa so s tem bolj kot direktni konfrontaciji obstoječih uličnih problematik namenjena obujanju spominov iz preteklosti ter podpori ob aktualnih življenjskih izzivih.

Album je kljub že slišanim melodijam in tematikam spodobno delo za obdobje, v katerem so moderni izvajalci Oi! žanra obsedeni zgolj s tematiko namišljenega uličnega nasilja in pivom. Cock Sparrer so v svoji dolgi karieri dosegli več kot katerakoli punk skupina, kar danes dokazujejo razprodani koncerti in številne kompilacije s priredbami njihovih pesmi.

Album je dostopen v praktično vseh oblikah, po besedah vokalista naj bi bil v prihodnje dostopen celo na kaseti. Skupina se odpravlja na svetovno turnejo, na kateri bodo poleg predstavitve novega albuma dokazali, da so v srcih še vedno najstniki in da na ta način tudi igrajo. Zaenkrat se bodo nam najbližje ustavili na češkem festivalu Mighty Sounds v mesecu juliju.

* Tolpu bumov je pripravil Emik Kovačević