KAČIS: NEDOGNANO / UNFATHOMED

Recenzija izdelka
12. 9. 2021 - 19.00

samozaložba, 2021

Preplet sodobne zvočnosti z arhaičnimi ritmi, zvoki in melodijami. Brisanje mej žanrskih izvorov med strukturo in improvizacijo ter med petjem, zvokom in dihom. Tako čarajo Kačis s svojim prvencem Nedognano / Unfathomed, ki bo uradno izšel naslednji teden, v sredo, 15. septembra, mi pa bomo v drobovje Nedognanega premierno potovali že danes. 

Kačis sestavljajo Tea Vidmar in Ana Kravanja ter Samo Kutin. Slednjega poznamo iz zasedb, kot sta Širom in Olfamoštvo, Teja in Ana pa kot duet sodelujeta že nekaj let, skupaj raziskujeta predvsem vokaliziranje in glas, pri čemer se večinoma posvečata repetitivnemu ritmičnemu petju ter dihu. Njunemu raziskovanju specifične zvočnosti in glasu se je lani pridružil Samo Kutin s celo vrsto zanimivih instrumentov oz. zvočil. Tejino in Anino vokaliziranje prepleta z zvoki lutnje, brača, enostrunskega basa, doma narejene štiristrunske harfe in z lastno pogruntavščino, akustičnim resonatorjem, ki ga je začel razvijati že leta 2011. Začel je s pritrjevanjem dolgih vzmeti na velike prazne pločevinke, s čimer je želel ustvariti zvočilo za ustvarjanje groma. Pozneje je vzmeti pritrdil na struno hurdy gurdya in s tem dobil zanimiv zvočni efekt. Zvok se po vzmeti prenese v pločevinko, v kateri nato resonira in hkrati dobi odmev, kar daje vtis postprodukcijske obdelave zvoka, čeprav Kačis niso uporabili te metode. Pozneje je Samo pločevinke nadomeščal z raznimi bobni, ki so se bolje izkazali pri prenosu nižjih frekvenc, v zadnjih letih pa akustične resonatorje uporablja tudi na nekaterih godalih in brenkalih, pri Kačis na lutnji ter braču. 

Doprinos Samota že prej obstoječem duetu Teje in Ane je idealen ne samo v smislu zvočnega in harmoničnega doprinosa, temveč tudi ritma, s katerim Ani in Teji odpira možnosti še širšega in globljega raziskovanja lastnega ritmičnega oz. aritmičnega petja. Kot trio so Kačis svojo ustvarjalno pot začeli v okviru rezidence Dvocikel v Layerjevi hiši v Kranju. Ime tria je izmišljena beseda, hkrati pa prikliče misel na kače, kar pomensko in arhetipsko sovpada z njihovo glasbo. Kače so v mnogih kulturah simbol ustvarjalne življenjske moči, zaradi menjavanja svoje kože so tudi simbol ponovnega rojstva, preobrazbe, nesmrtnosti in zdravljenja. Vse to lahko povežemo z glasbo Kačis; njihove pesmi so nenehne metamorfoze melodij in ritma, hkrati pa Kačis ponovno rojevajo nek svoj lasten imaginarni folk, novo ljudskost. Tudi gibanje kače nekako spominja na potek njihove glasbe. Je pa kačis tudi skrivna izmišljena beseda za hašiš oziroma za kajenje hašiša, kar se je članom zasedbe zdelo nadvse zanimivo, saj repetitivnost njihove glasbe tako njih kot poslušalca popelje v posebno meditativno stanje.

Plata se začne z ritmom lutnje, ki spominja na ritem bitja srca, pesem pa je naslovljena Takti ugibanja, kar ni daleč od resnice pesmi. Glasova Ane in Teje v repetitivni zanki lutnje ritmično poplesavata, lovita dih drug drugega, se ujameta, razpadeta, ujameta bit srca, vse se lepi in vedno znova razpade. Skladba se začne igrivo, pozneje pa s ponavljanjem postane že skoraj ritualna in meditativna, vse dokler intenziteti Tejinega in Aninega vokaliziranja ne začneta rasti, kot bi žico napenjali do točke tik pred pokom. Proti koncu pesmi napetost popusti, ritmi se ujamejo, dih in bit srca sta zopet eno. Naslednji komad, Čakajoč neznano, nam že s prvim tonom postreže z zanimivim prepletom etna in elektronike ne le v zvočnem smislu, za kar poskrbi uporaba akustičnega resonatorja, temveč tudi v smislu interpretacije glasbenega izraza, saj bi elementi ritma in melodij zlahka tvorili elektronski štiklc. Pa vendar ima zvočnost Kačis neko samosvojo prvinskost, ki se odslikuje v dihu, glasu in instrumentih, preplet vsega tega pa tvori nadvse svež izraz, ki bi ga, če se malo pohecamo, lahko imenovali nekaj takega kot eletno. 

V vokaliziranju Ana in Teja prehajata iz čistosti vokala v njegove deformacije, na trenutke ta praksa celo spominja na tradicionalno grleno vokalno tehniko Inuitov, pri kateri dve ženski izvajata duet v tesni fizični formaciji s pogledom iz oči v oči brez instrumentalne spremljave. Metoda temelji na tako fizični kot duhovni povezanosti izvajalk ter njunem izmeničnem podajanju diha in zvoka. Čeprav traja pesem dobrih 7 minut, v svojih metamorfozah repetitivne ritualnosti in prelivanja vokalnih harmonij mine hitro, giba pa se kot podoba krošnje skozi oči opiatov. 

Tretja pesem na debiju Nedognano / UnfathomedRecept za sesutje, se začne z jasno strukturirano melodično temo, ki jo skozi harmoniziranje Kačiš počasi razdirajo in razpletajo, kot da bi na tla počasi zlivali kozarec medu. V tej kompoziciji je še posebej zanimivo opazovati in iskati meje strukture ter improvizacije, saj se nenehno prelivata. Poleg počasnega podiranja melodične strukture Teja in Ana zopet prehajata v deformacije vokala iz petja v škripanje, piskanje, dihanje. Tudi v nadaljevanju plate je slišati, kot da nenehno iščeta nek izvorni glas, izvorni izraz. Celo žlobudranje v pesmi Tik pred zveni kot nek ritualni obred davno pozabljenih starovercev. 

Zaradi močne podobnosti njunih glasov dobimo včasih občutek, da se stapljata v en sam glas, včasih pa, da obstaja še tretji glas, ki se pojavlja in ponika pod površino. To gre še posebej opaziti pri pesmih Takti ugibanja, O zvezdah in pri Iztolči pustinja. Zaradi tolikšne nekonvencionalne in raziskovalne narave vokalizacije nas petje, ki se pojavi v predzadnji pesmi Meandri, prav zares preseneti. Pa vendar se tik pred koncem forma zopet razdre in nas popelje v zadnjo, skoraj 10 minut dolgo pesem vokalnega vibriranja, v zvočno tantro. 

Kačis v svoji glasbi ustvarjajo popolnoma samosvoj, stilsko homogen izraz, vpet v široko polje ljudskih in etno zvenov ter zvočne tantričnosti. Zasedba ustvarja nekakšno imaginarno ljudsko izročilo in rojeva nov folk. Slednje lahko čutimo in slišimo tudi v zasedbi Širom, ki jo poleg Ane in Samota sestavlja še Iztok Koren. Toda če zvočnost Širom primerjamo s Kačis, se zdi glasba Širom nekako abstraktnejša in bolj oddaljena od človeka; kot narava, ki na človeka čaka, medtem ko so se Kačiš s tako izrazito in močno vlogo glasu človeku približali. Pri Kačis človek ne vstopa v naravo, ampak narava iz njega. Lahko bi rekli, da so uspeli Kačis idealno zliti zvočno raziskovanje Širom ter duet Teje in Ane. V njihovi glasbi je nekaj mirnega in globokega. Njihov etno izraz je nemogoče izvorsko opredeliti, saj izumljajo svojega; kot bi se vsi ljudski izvori in zvočna prvinskost zlivali v svež glasbeni izvir, iz katerega bomo pili naslednjih 42 minut.

KAČIS ▼ Iztolči pustinja / Burst into bloom barren land from Vincent Moon / Petites Planètes on Vimeo.

Leto izdaje: 
Institucije: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness