Knower: Knower Forever

Recenzija izdelka
20. 7. 2023 - 19.00

Because Music, 2023

 

Genevieve Artadi in Louis Cole sestavljata srž zasedbe Knower, ki ste jo pred dobrimi petimi leti lahko ujeli v Kinu Šiška. Drugega junija so izdali svoj peti dolgometražec Knower Forever, na katerem nadaljujejo svojo že začrtano glasbeno nišo. Njihovo glasbo polni predvsem uravnoteženost med tehničnim bravadom in zoomerskim poveličevanjem estetike skremž kulture. Na albumu Artadi in Cole spet sodelujeta s sedaj že ustaljeno sceno spletnih, bolj ali manj populističnih jazz ambasadorjev, kot so med drugimi Mononeon, Jacob Mann in Sam Wilkes.

Živeči jazz meme v Kino Šiška
 / 5. 11. 2018

Mlajši navdušenci nad jazzom se zagotovo spomnijo viralnosti njihovega hita Overtime, ki je leta 2017 zaokrožil po Facebook skupinah, kot sta Jam of the Week in Shitposting of Jazz to Come, v katerih so bili takrat aktivni tudi številni sodelujoči pri projektu. V petih letih je začetna fascinacija s to zasedbo precej upadla, pojavile pa so se še številne druge, kar je novost spremenilo v žanr. Primer tega sta DOMi in JD Beck, pa tudi Mononeonovi solo komadi. Vse, kar te izvajalce povezuje, je, poleg pristopa do muzike, njihova prezenca na socialnih omrežjih. To marsikoga odvrne od raziskovanja muzike, saj je varno gojiti mero nezaupanja do vsega, kar doseže viralnost in na tak način eksplodira. Tukaj se navadno vzpostavlja kritiška pozicija, ki kakršnokoli odstopanje in performativnost onstran glasbe smatra za berglo in šarm. Očitno muzika sama ni dovolj, da bi prepričala poslušalce, zato jo je treba zapakirati v stimulativne videe in ozaljšati s humorjem.

Vendar pa zavzemimo drugačno pozicijo. Zasedbi Knower je leta 2017 uspelo pridobiti tudi pozornost oseb zunaj ozkega kroga jazz glasbenikov in njihovih bližnjih. Strukturno in harmonsko kompleksno glasbo ji je uspelo zapakirati v pesmice, ki so lahko skremžljive in imajo podton tega, da nekaj odstopa od trenutne pop konvencije, vendar pa je odstopanje vendarle dovolj minimalno, da omogoča dostopno konzumacijo. Zasedba se je s tem znašla v poziciji, zelo vredni zavidanja, ker je s svojo viralnostjo jasno orisala lastno glasbeno identiteto, ki jo je svet sprejel v vsej njeni šaljivosti, absurdnosti in skremžu. Je svobodna, da sprejme različne kreativne odločitve in še naprej išče mejo sprejemljivega za obče poslušalstvo. Poleg tega so vsi sodelujoči tehnično neoporečni studijski glasbeniki svetovnega ranga, ki na turnejah denimo podpirajo pop superzvezdnice.

Pri glasbi Knower moramo paziti, da ne pademo v past, da bi zasedbo obravnavali v žanrskem okviru jazza. Razen tega, da so se glasbeniki učili jazz teorije v šoli, nima njihova muzika nič skupnega s širšim jazzovskim gibanjem. Prav tako lahko izločimo pomislek, da gre pri njihovi glasbi za jahanje trenutnih glasbenih trendov, saj svojo grandiozno čudaškost gradijo že od leta 2010. Na podlagi vseh elementov, ki jih vsebuje, jo lahko obravnavamo kot to, kar je – pop glasba. To je utemeljeno s produkcijo, kompozicijo in nenazadnje tudi s promocijo. Znotraj tega pa lahko nadaljujemo, da gre za odlično pop glasbo, ki kompleksnost zamaskira s plesnostjo in bolj ali manj dostopnimi besedili.

Najbolj privlačna lastnost, ki jo poseduje zasedba, pa je zagotovo neustrašnost. Glede na njihovo izobrazbo in sceno, katere del so, bi lahko pravzaprav vsi glasbeniki nosili zlikane črne srajce in oglata črna sončna očala na slikah na svojih minimalističnih spletnih straneh. Povezave na njih vodijo do monokromatičnih naslovnic albumov, na katerih lahko slišimo izključno samo resno glasbo. Tukaj bi se lahko oprli na aktualen diskurz »Barbie in Oppenheimer«; o odprtem odporu proti intelektualizaciji kot nadzoru z bimbofikacijo. Poudariti želimo, da imajo Knower vse možnosti, da bi bili resni jazz glasbeniki, vendar pa so kljub potencialnemu posmehu in izobčenju iz lokalne jazz skupnosti s svojimi barvami in megalomanijo tvegano ustvarili glasbo, ki sicer ni več jazz, pa ima vendarle svoje mesto in nosi težo tudi zaradi vpliva na mlajše zasedbe. Zasedbe, kot je Knower, na subtilen način pomagajo preoblikovati meje sprejemljive pop muzike, in to so silnice, ki vplivajo na glasbeno produkcijo vsega sveta.

 

Leto izdaje: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness