OLGA BELL: Край

New Amsterdam, 2014

S svojo drugo ploščo Край nas Olga Bell vabi na pot skozi prostrano rusko puščavo, v kateri se človek kaže kot subjekt, ki je zaradi počasnega značaja svojega gibanja zamrznjen v času in prostoru. Minljivost, ki je na plošči uprizorjena na zelo različne načine, je avtoričina ključna tematska preokupacija. Z nekakšno nostalgično naravnanostjo je med pisanjem tekstov ter oblikovanjem aranžmajev stremela k upodabljanju neponovljivih dogodkov, ki jih je črpala iz medlih spominov, tradicionalnih pripovedi ali iz opazovanja fragmentov v bližnji okolici. 

Zvočno uprizoritev minevanja je dosegla preko raziskovanja svojega vokalnega razpona ter s kombiniranjem ter odvzemanjem instrumentalnih prvin aranžmajev na plošči. Izkušnjo albuma definirajo predvsem osvetljene ženske vokalne harmonije, ki jih dopolnjujejo etnične in folkovske instrumentalne kompozicije podkrepljene z električno ritem sekcijo. 

Na notranjem ovitku plošče je pojasnjeno, da je izraz 'krai' iz ruščine mogoče prevesti v robno območje, mejo ali notranjost neke dežele. Ob poslušanju po posameznih krajih naslovljenih skladb hitro opazimo, da lahko obravnavani prostori pravzaprav nastopajo v vsaki od teh vlog. Avtorica, ki sicer že leta živi v New Yorku, izhaja iz Rusije in je s tem projektom pokazala globoko naklonjenost devetim geografsko razmeščenim območjem, ki so za razliko od ostalih predelov in večjih mest Rusije obtičala nekje v razvoju. Ta konceptualno in instrumentalno poustvarjena okolja so rezultat Olginih hrepenenj po naravnih odmevih in prijetni tišini v brezmejnih ruskih stepah.

Na plošči je Olga svoje upesnjene vizije o teh deželah opremila z ohlapno zgodovinsko tematiko, ki se preko omemb vračajočih se kozakov recimo pojavlja v uvodni skladbi Krasnodar Krai in v Perm Krai. Slednja poleg Stavropol Krai in Zabaikalsky Krai sodi med priredbe tradicionalnih godb, medtem ko je preostalih šest skladb povsem avtorskih. Za razliko od njenega prvenca Diamonite, kjer je pela izključno v angleščini, so vse skladbe na projektu Край v celoti posnete v ruskem jeziku.

Teksti niso osrediščeni na podajanje pomenljivih zgodb, temveč na čustvene reakcije avtorice, ki so se ji sprožale ob spominjanju na pokrajino, od koder izhajajo njeni predniki. V skladbi Krasnodar Krai protagonistka denimo izraža naklonjenost šumom, ki naj bi izhajali iz premikanja po strmih, neprehojenih in neoznačenih poteh. Ti naj bi se ujeli v zvočni vakuum pred vstopom v mračni gozd, kar jo je v poetičnem smislu preplavilo z občutki odtujenosti in zavrnitve. Poti, za katere se poslušalcu zdi, da jih avtorica pozna, a jih sama nikoli ni prehodila, se simbolično naslanjajo na pretekle generacije. 

Skozi ploščo ves čas sledimo Olginemu notranjemu razkolu med dozdevno domačnostjo in očitno odtujenostjo od ruskih pokrajin. Tovrsten boj glasbenica graciozno preliva v naturalistične naracije, v katerih denimo sledimo njenim občutkom ob bežnem pogledu na okolico, iz katere izhaja. Z iznajdljivo rabo širokega nabora glasbil je z zasedbo vzpostavila nekakšno postorockovsko vzdušje in s tem odpravila predvidljivost razpleta sleherne skladbe na plošči. Prodorni kriki, ki se denimo tekom razvoja skladbe Altai Krai postopoma potlačijo z instrumentalnimi vložki in rezkim ženskim vokalom, sicer skromno vsebinsko in zvočno podobo plošče dramatično raztezajo. Brez slednjih avtoričina čustvena prepuščenost do izgubljanja  v oddaljenih krajih  na poslušalca ne bi vplivala s tolikšno magnitudo. 

Težko bi zanikali, da je plošča Край z vidika dosedanjega udejstvovanja Olge Bell povsem svojevrsten izdelek. Že če se ozremo na njeno trenutno sodelovanje z zasedbo Dirty Projectors ali na projekt Nothankyou z vsestranskim britanskim glasbenikom Tomom Vekom, opazimo precejšnje neskladje, saj tista dela zvenijo precej bolj popoidno in konvencionalno. A kljub temu se prvotna evforija ob poslušanju predstavljene plošče proti njenemu koncu že nekoliko porazgubi. Zgodnja dinamika v skladbah, ki se je je poslušalec dodobra privadil, namreč povsem usahne v poznejših akustičnih vodah, kar nekoliko izpodbija koherentnost plošče Край.