SsmKOSK: 610a: notranji petki

Recenzija izdelka
20. 12. 2023 - 19.00

Zvočni prepihi, 2023

 

Zbirka Mleček, žbunje: grobovi v njem Blaža Božiča prejela Jenkovo nagrado za poezijo
 / 31. 10. 2023

Leto 2023 je bilo zagotovo leto Blaža Božiča – Boškota. Ni le izdal ene bolj izstopajočih plošč domačega podzemlja, 610a: notranji petki, prejel je tudi Jenkovo nagrado za pesniško zbirko Mleček, žbunje: grobovi v njem. To dvoje se smiselno dopolnjuje, lahko bi rekli, da nikakor ni naključje – da se leto 2023 kaže kot umetnikovo leto, pri Božičevem umetniškem izrazu gresta namreč poezija in glasba z roko v roki oziroma se tako metodološko kot vsebinsko prepletata.

Plošča 610a: notranji petki je izšla pri domači založbi Zvočni prepihi, tako kot zadnji dve plošči SsmKOSK-a, Ptičji mozak ter Pajser in mleko. Božiča pod psevdonimom SsmKOSK poznamo predvsem kot edinega aktivnega domačega producenta elektronske glasbe, ki meša breakcore, glitchcore, drum'n'bass ter nojz, poleg inštrumentalnega dela pa velikokrat uporabi še govorjeno besedo, ki jo začini s svojim značilnim, romantično-melanholičnim poetičnim jezikom. Toda nova plošča se v tem oziru nedvomno razloči od vseh prejšnjih izdelkov, govorjeno besedo namreč zamenja izredno živahna glasbena zvrst – flamenko. Lahko bi skoraj rekli: »Manj govora, več glasbe,« a je svojevrstno mešanje glitchcora s flamenkom pravzaprav precej zgovorno na drugačen način.

Nedeljski GRŠ z Blažem Božičem
 / 5. 11. 2023

Kot je Božič sam dejal v začetku novembra v GRŠ intervjuju, je flamenko scena izjemno konservativna. Z nekaj izjemami, kot je bil Paco de Lucía, ni bilo veliko prostora za eksperimente v sami zvrsti, izvajalci flamenka se načeloma držijo natančno zastavljenih pravil, med posameznimi elementi v tej zvrsti pa ni veliko prostora za manevriranje med različnimi interpretacijami. Božičevo delo je v tem pogledu zagotovo avantgardno in celo drzno, lahko bi rekli, da s svojimi kompozicijami glasbenik flamenko dekonstruira. Vzame elemente tradicije in jih razlomi v sodobnejši, aktualnejši jezik.

Za vse, ki so Božiču blizu, mešanje flamenka z glitchcorom ni bilo veliko presenečenje. Ni namreč skrivnost, da poleg igranja na razne ritem mašine in sintetizatorje zvoka igra tudi kitaro. Zvok flamenka, ki ga slišimo na plošči, ni naključen. Gre za elemente, ki jih je avtor sam priredil in odigral za svoje kompozicije. Podobno kot pri poeziji je pri produkciji nove plošče uporabil elemente sicer konservativnega flamenka in jih predelal v svoj edinstven umetniški jezik. V tem smislu lahko tudi ploščo 610a: notranji petki razumemo kot smiselno nadgrajevanje glasbenikove diskografije, saj je videti, da je ohranil tisto ključno osnovo v razvoju njegove umetniške kontinuitete, in to je izreden smisel za kompozicijo.

Za prijatelje se je treba dvigniti k soncu
 / 9. 7. 2018

Kompozicije so torej zgovorne na svoj, inštrumentalni način, pri čemer se glitchcore prepleta s precej razlomljenimi akordi flamenka, na drugi strani pa ploščo vsebinsko dopolnjujejo tudi neposredni naslovi skladb. Denimo kenja in subjekt, sanje, izgubljene v krvi in transferjih, ravnatelj tuge in tako dalje. Četudi torej se govorjena beseda ter z njo besedila na albumu ne pojavijo, so naslovi skladb tisti, ki nas dodatno opremijo z razpoloženjsko komponento. Na eni strani plošča spaja zelo resne in tradicionalne elemente, na drugi strani pa se pojavi povsem cinična drža, ki konservativnost flamenka dokončno razoroži, čeprav ga že glitchcore masaker dodobra preobrazi.

Aktualni album se od svojih prednikov razlikuje tudi po vsesplošnem vzdušju. Melanholične téme tokrat velikokrat zamenja nekoliko bolj veder pristop. Na to nakazuje tudi naslov 610a: notranji petki, ki vpelje nov pojem za fenomen občutenja petka, tisti občutek, ki mu mnogi rečejo HBDJP – »Hvala bogu, da je petek,« – toda s to razliko, da ta občutek ni vezan zgolj na specifični dan v tednu, temveč ga lahko posameznik občuti kadarkoli, zato torej – notranji petek.

Domači akter poglablja cut-up poezije, breakcora, glitchev elektroakustičnih virov in najdenih samplov ...
 / 2. 11. 2015

SsmKOSK predstavlja edinstven projekt, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v širši regiji. Ideje, ki jih Blaž Božič realizira z novim izdelkom, so pionirske, avantgardne, če želite. Za ploščo 610a: notranji petki mu je uspelo spojiti dva zelo različna svetova v šest skladb, ki so produkcijsko in kompozicijsko spolirane do zadnje podrobnosti. Končni izdelek bi težko umestili v specifično sceno znotraj Slovenije, še posebej v primeru breakcore scene – ker je ni, lahko pa z lahkim srcem predvidevamo, da se bo z novo ploščo SsmKOSK tudi zunaj meja Slovenije precej dobro znašel.

 

Aktualno-politične oznake: 
Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.