Minezengerji in slovenski predniki Parzivala
Pozdravljeni v Kulturnem obzorniku. Danes se bomo spustili v svet nemške srednjeveške književnosti. Po poti nas bo vodila doktorica Mateja Gaber, lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani in avtorica ter prevajalka nedavno izdane monografije Minezang. Kaj točno pomeni beseda minezang, ki označuje zvrst ljubezenske lirike, pojasni Gaber.
Književnost nemškega srednjega veka je zelo bogata z žanri ljubezenske lirike. Poznamo na primer številne monološke in dialoške pesmi pa svitanice in križarske pesmi, ki pozivajo k udeležbi na vojaških pohodih ali pa opisujejo žalost ob slovesu od ljubljene osebe. Posebna oblika srednjeveške nemške lirike, ki nima nič opraviti z ljubeznijo, pa je politična pesem.
Minezang se je vsebinsko in slogovno navdihoval zlasti pri truverjih in trubadurjih. Ta vpliv se jasno opazi tudi pri viteških romanih, na primer v Parzifalu Wolframa von Eschenbacha , ki je predelal Zgodbo o Gralu Chrétiena de Troyja. Nezanemarljiv vpliv na minezang pa je imela tudi lokalna literarna tradicija.
Čeprav je vpliv francoske poezije pri posameznih nemških avtorjih občuten, pa minezang ni nastal iz posnemanja trubadurjev.
Za razliko od dvorske ljubezni trubadurjev, ki so idealizirali nedosegljivo damo višjega stanu, so minezangerji poleg neuresničljivega hrepenenja poznali tudi tako imenovano nizko ljubezen, ki je dopuščala fizični stik med ljubimcema.
Nemški dvor je razločeval med pesmimi visoke in nizke ljubezni, vse dokler ni na prizorišče stopil pesnik Walter von der Vogelweide in v svojih pesmih naredil sintezo visoke in nizke ljubezni.
Zaradi žanrske, jezikovne in vsebinske raznovrstnosti minezanga so Nemci pogosto spreminjali pogled na svojo literarno preteklost. Friedrich Schiller se je sprva norčeval iz minezangerjev in jih primerjal z vrabčki, ki znajo peti le o trati in letnih časih. Ko pa je prebral več pesmi in naletel na bolj sofisticirana dela, je zavrgel svoj očitek. Neredko se je tudi zgodilo, da so posamezniki kot del minezanga predstavili le pesmi, ki ustrezajo njihovemu narativu.
Walter von der Vogelweide je bil kot kritik papeža priljubljen pri protestantih, zaradi pogostih domoljubnih tem pa so pesnikov opus v nadaljnjih stoletjih instrumentalizirali med pomladjo narodov in v Tretjem rajhu. Ob prebiranju nemške srednjeveške literature pa slovenskega bralca lahko preseneti omemba domačih krajev.
Poleg literarnih prednikov Parzifala so se na slovenskih tleh znašle tudi druge zanimive srednjeveške osebnosti.
Čeprav so minezangerji veliko potovali po naših krajih, imamo v slovenščino prevedene zelo malo nemške srednjeveške literature.
Slovenski prevod minezanga očitno le ni tako nemogoč, kot se je nekoč zdelo. Kaj pa je bil za doktorico Gaber največji izziv pri prevajanju?
Kako bi zvenelo, če bi minezangerji peli v slovenščini, boste lahko slišali 13. septembra, ko se bo v Mestnem muzeju Ljubljana odvil koncert nemške srednjeveške ljubezenske lirike.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj