Z JRM-jem nad prebivalce Rep. Srbske, z radiem nad enoumje v Pančevu

Z JRM-jem nad prebivalce Rep. Srbske, z radiem nad enoumje v Pančevu

Oddaja

Ni jih malo, ki so opozarjali in še vedno opozarjajo, da bo v Bosni in Hercegovini, kjer je več lačnih kot sitih, pomlad ponovno prinesla družbeno vretje. Zaradi nevzdržnega socialnega, ekonomskega in političnega stanja v tej nefunkcionalni in neracionalni kvazi državni tvorbi tudi strankarsko nacionalistične elite pričakujejo ponoven odpor. Zato tudi poskušajo z novimi zakoni nezadovoljne državljane in nepredvidljivo ulico karseda omejiti. Na kolena se želi spraviti tudi redke pokončne, do politike kritične medije. V tem oziru so se izkazali za najnaprednejše v Republiki srbski. Narodna skupščina je 5. februarja sprejela sporen zakon o javnem redu in miru. V drugem členu tega zakona so kot javni prostor opredelili tudi internet. Širitev javnega prostora na medmrežje so obsodili pri številnih novinarskih združenjih in nevladnih organizacijah, saj omejuje svobodo govora.

V ponedeljek bi lahko Vijeće naroda oziroma Narodni svet Republike srbske vložil veto na sprejem zakona, a ga pričakovano ni. Srećko Latal, urednik Balkanske mreže raziskovalnega novinarstva in neodvisni politični analitik o zakonu pravi, da je preveč nedorečen in luknjast ter zaradi tega prepušča interpretacijo zakona tistemu, ki je ali bo na oblasti. S tem poskuša Republika srbska oziroma njen predsednik Milorad Dodik po njegovem mnenju nadaljevati s trendom vse večjega nadzora nad mediji.

Izjava

“Mislim, bilo je kar veliko javne razprave okrog tega zakona. Mislim, da je najbolj pomembno to, kar so rekli predstavniki Evropske unije in OVSE-ja, da je vse preveč nejasnosti, da ta zakon predstavlja nevarnost, da se bo v prihodnosti uporabljal in zlorabljal za omejevanje svobode govora na socialnih omrežjih, portalih in celem medmrežju. Tako da je evidentno, da poskuša Republika srbska s tem zakonom nadaljevati trend koncentracije nadzora nad mediji zaradi vse težje politične, ekonomske in socialne situacije, tako v Republiki srbski kot celotni državi.”

Svoboda govora je v Bosni in Hercegovini že tako pod velikim vprašajem. Najhuje, kar se medijske svobode tiče, je v Republiki srbski. Popolnemu nadzoru politike se izogiba le par časnikov in dve televiziji. Po nezlizanosti z Dodikovo kompanijo in kritikah v zadnjih letih izstopajo relativno mladi medijski spletni portali. Zato se spomnimo prednovoletne racije v prostorih portala Klix.ba, kjer so zasegli trde diske na računalnikih, USB ključe in ostale nosilce informacij. Racija se je zgodila isti dan, ko je tožilstvo zasedla nova vrhovna tožilka Dalida Burzić.

Kako deluje politični vrh v Bosni in Hercegovini, je ponazoril omenjeni zvočni posnetek, ki je takrat zaokrožil po spletu, in so ga po nalogu specializiranega tožilstva med racijo vneto iskali policisti v redakciji portala Klix.ba. V njem se predsednica vlade Republike srbske Željka Cvijanović, najverjetneje v pogovoru s sodelavko, pohvali, kako so za zagotovitev parlamentarne večine v Narodni skupščini Republike srbske poleg dveh “papkov”, za vsak slučaj, če prva zatajita, podkupili še dva člana skupščine. Cvijanovićeva zakon seveda podpira, nasprotnike pa je označila za smešne.

Morda vse namere vladajoče elite, zbrane okoli predsednika Republike srbske, Milorada Dodika, najbolje ponazori izjava Dragana Lukaća, ministra za notranje zadeve. Citiramo “Policija ne bo nadzorovala socialnih omrežij, torej facebook profile in Twitter račune državljanov, dokler bom minister.” Nadaljuje Srećko Latal.

Izjava

“Pa v tem je bistvo problema, kot sem že rekel, ta zakon je po mnenju mnogih strokovnjakov pomanjkljiv in poln lukenj, ki jih je mogoče tolmačiti na različne načine. Minister Lukać je sodeloval pri javni razpravi. On je skušal pomiriti lokalne medije, ki so, lahko rečem, na en redek, edinstven način nasprotovali temu zakonu, on jih je poskušal prepričati z izjavo, da dokler je on na oblasti, ne bo uporabil in sankcioniral lokalnih medijev. Ampak ta sama izjava je, kot ste že sami rekli, odprla več problemov, kot pomirila duhov. Mislim, da en zakon ne sme biti prepuščen ministrom, da se ga izvaja na tak ali drugačen način. Tako da mislim, da je tako ali tako situacija v medijskem prostoru v Bosni in Hercegovini v preteklih letih izjemno slaba, za to pa niso odgovorne samo oblasti, ampak tudi sami mediji. Dobršen del medijev je na tak ali drugačen način vključen v politične ali neke druge skupine, ki zastopajo določene interese. Enostavno mislim, da se v Bosni in Hercegovini v tem trenutku ne more govoriti o neki veliki svobodi govora. Tisto, kar je bil v zadnjih letih verjetno najboljši del medijske scene v Bosni in Hercegovini, so bili prav portali. Prav s tem zakonom se mi zdi, da Republika srbska pripravlja nek pravni okvir, da bi eventualno in po potrebi te portale sankcionirala.”

Zadnja inštanca, ki bi lahko preprečila implementacijo tega zakona, je bil Narodni svet. Če je Narodna skupščina zakonodajno telo v entiteti, je Vijeće naroda oziroma Narodni svet po ustavi Republike srbske kot korektiv oziroma je namenjen zaščiti vitalnih interesov konstitutivnih narodov. Pod to pa lahko razumemo vsako vprašanje ali predlog, ki bi tako ali drugače vplival na enega od konstitutivnih narodov, torej bošnjaškega, hrvaškega ali srbskega.  

Izjava

“Kolikor jaz vem, Narodni svet ni, celo bošnjaški predstavniki se niso spraševali o ustavnosti tega zakona. Bilo pa je rečeno, da se bo na neke druge načine ugotavljalo primernost tega zakona. Tisto, kar je največji problem je, da je za ta zakon glasoval eden predstavnikov Združenja strank v skupščini Republike srbske, ki predstavljajo nesrbske delegate. Eden izmed bošnjaških delegatov se je postavil za ta zakon, kar je sprožilo veliko, tako kritik z druge strani, kot veliko zmedenosti okoli tega, zakaj se je to zgodilo.”

Večino argumentov s strani strokovne javnosti je bilo zavrnjenih. Umaknili so člen, po katerem je bila predvidena kazen za motenje javnega reda in miru, tudi preko interneta, 30 zaporniških dni. Vsi najbolj sporni členi ostajajo nespremenjeni oziroma kljub rahlim popravkom puščajo nedorečenih ogromno stvari. Med drugim sedmi in osmi člen. Več o teh dveh členih Siniša Vukelić, predstavnik društva novinarjev iz Banja Luke.

Izjava

Edina preostala možnost, da zakon ne stopi v veljavo, je ta, da predsednik Republike srbske, Milorad Dodik, zakona ne podpiše, k čemur ga je pozvalo društvo novinarjev. Nadaljuje Vukelić.

Izjava

Od omejevanja civilnih svoboščin k vzpodbujanju civilne participacije v družbi skozi skupnostni medij. To so želje skupine ljudi v srbskem Pančevu, aktivnih na polju samonikle in mladinske kulture, ki si prizadevajo za vzpostavitev skupnostne radijske postaje na lokalnem nivoju. O potrebah po vzpostavitvi tovrstne radijske postaje in trenutni sceni v Pančevu spregovori eden od pobudnikov Dejan Čančrević.

Izjava

Kako od iniciative za vzpostavitev radia do radia? Ideja naj bi se realizirala v sodelovanju s centrom alternativne kulture Elektrika, ki pa je bilo samo zaradi denacionalizacije prikrajšano za prostore. Pojasni Dejan.

Izjava

V primeru, da ne uspejo pridobiti sredstev iz Nemčije, bodo poskušali radio vzpostaviti na račun medregionalnega sodelovanja.

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.