Železniški BritOFF

9:05

Združene države Amerike, Združeni narodi in Turčija so izrazili zaskrbljenost nad ravnanjem egiptovskih oblasti. Zmotila jih je zadnja v nizu množičnih smrtnih obsodb, v kateri je bilo na smrt obsojenih več kot sto protestnikov, med njimi tudi bivši predsednik Mohamed Morsi. Turška vlada, takratna zaveznica Morsija in Muslimanske bratovščine, je opozorila, da bi izvršitev teh kazni utegnila povzročiti nove nemire na Bližnjem vzhodu.

Zahodnim voditeljem pa ne kratijo spanja eksekucije v Saudski Arabiji. Teh je bilo letos že skoraj toliko kot v vsem lanskem letu, zato saudsko-arabske oblasti iščejo nove rablje. Poleg javnega sekanja glav je v opisu nalog tudi sekanje udov tatovom in drugim malim kriminalcem. Za prijavo ni potrebno nikakršno predznanje, višina plačila pa rablje umešča med nižje uradnike, čeprav so uradno verski funkcio-narji.

V mestu Lingshui v bližini Chongqinga na jugozahodu Kitajske so izbruhnili protesti. Vzrok je bila sprememba načrta gradnje hitre železnice, ki se bo po novem izognila mestu. Prebivalci zahtevajo gradnjo železnice, za katero verjamejo, da bo prinesla razvoj. Mesto ima približno milijon prebivalcev in ni povezano z državnim železniškim omrežjem.

10:05

Kot v mnogih do zdaj tudi v današnjem surovinskem britoffu ne moremo mimo Kitajske. Kljub upočasnjevanju gospodarske rasti ta azijska sila še vedno sklepa številne pogodbe, s katerimi si bo zagotovila dostop do surovin v prihodnosti.

Te dni se v Braziliji mudi kitajski premier Li Ke-qi-ang. Tam bo po pričakovanjih sklenil za nekaj več kot 50 milijard dolarjev pogodb. Najpomembnejši pa naj bi bili pogovori o kitajski investiciji v železnico, ki bi brazilsko atlantsko obalo povezala s perujsko tihooceansko. To bi, poleg tega, da bi prineslo nov megaposel kitajskim železniškim inženirjem, tudi olajšalo trgovanje med državama in s tem dostop kitajskih podjetij do brazilskih surovin.

Brazilski izvoz na Kitajsko je v zadnjem desetletju in pol z dobre milijarde zrasel na skoraj 50 milijard dolarjev. Večina povečanja gre na račun železove rude in soje.

Železova ruda je življenjskega pomena za kitajsko težko industrijo. Čeprav je trenutni padec povpraševanja močno spustil ceno te rude, dostop do brazilskih zalog Kitajski omogoča dolgoročno varnost.

Soja pa je ključnega pomena za kitajsko živilsko industrijo. Največji porabnik so namreč prašičje farme. Kitajska je kot največja porabnica svinjskega mesa na svetu posledično tudi največja uvoznica soje. Pokupi kar 60 odstotkov skupne svetovne pridelave soje. In, ravnoprav, Brazlija je druga največja izvoznica sojinih semen, takoj za Združenimi državami Amerike.

Brazilija pa si od obiska obeta tudi ponovno odprtje kitajskega trga za brazilsko govedino. Azijska sila je na to namreč uvedla embargo leta 2012 zaradi primera norih krav v Braziliji.

Za kitajske prašiče, lačne soje, bo torej nova železnica dobra novica, za brazilsko govedino, ki bo pot preko Andov opravila v obliki zrezkov, pa nekoliko manj.