BritoFF Britanske psihe

9.00

V iraški vojski potekajo obsežne menjave osebja. Iraški premier Hajder al Abadi je namreč zaradi očitkov korupcije in nesposobnosti odstavil šestindvajset poveljnikov, od katerih jih je šestnajst odšlo v pokoj. Po nekaterih virih naj bi bil med odstavljenimi tudi načelnik generalštaba Ba Bakr Zebari. Sočasno s tem je bilo na položaje v obrambnem ministrstvu imenovanih osemnajst novih poveljnikov. Zamenjave so po predvidevanjih posledica neuspeha premeščenih v boju proti Islamski državi. Ta je v treh bombnih napadih v Bagdadu ubila sedemnajst ljudi in jih štirideset ranila. Med ubitimi so večino predstavljali pripadniki vojske in policijskega osebja.

Izraelska državna administratura je odobrila načrte za gradnjo dvesto novih domov v predelu Ramot v vzhodnem Jeruzalemu in tako še potencirala nemire, ki se v Jeruzalemu že več tednov odvijajo zaradi problema dostopnosti svetih krajev, natančneje zaradi za Jude svetega območja tempeljskega griča, na katerem stoji mošeja Al Aksa. Ameriški zunanji minister John Kerry, ki je ravno med tem potoval v Jordan, je izrazil zaskrbljenost. Napadi tako s strani Judov kot tudi Palestincev se namreč kar vrstijo. Na zahodnem bregu so neznanci zažgali mošejo, v mestu Šfaram pa so neznanci na staro sinagogo, ki sicer ni več v uporabi, odvrgli molotovko.

V Ženevi je pred odborom Sveta Združenih narodov za človekove pravice potekalo zaslišanje tridesetih predstavnikov ameriške vlade v zvezi z mučenjem in ostalimi primeri kršenja človekovih pravic. Tematika je bila vezana tako na državno kot na globalno raven. Tematiziranje v okviru državne problematike je bilo vezano na nasilne obravnave manjšin, primer katerih predstavlja uboj Mika Browna devetega avgusta letos, in odnos do homoseksualnosti. Ker se sojenje policistu Darrenu Wilsonu, ki je Browna ustrelil, končuje, so mestne avtoritete preventivno mobilizirale tisoč policistov. Kar zadeva globalno raven, je tematika svoje jedro našla v problemu mučenja domnevnih teroristov po zloglasnem enajstem septembru ter v kontinuiranem obstoju taborišča Guantanamo. Pravna svetovalka Mary McLeod, ki predstavlja del tridesetčlanske ekipe branilcev ZDA, je priznala, da se ZDA po omenjenem zloglasnem dogodku leta 2001 res niso vedle primerno, da pa je Obamova administracija po drugi strani hudo človekoljubna in takih svinjarij ne počne.

10.00

Velika Britanija z veliko ljubeznijo ravna s svojimi brezumnimi. Ker več predelom v državi manjka tako bolnic ter medicinskih centrov kot dejanskih denarnih sredstev za njihovo vzdrževanje, se po novem otroci s psihičnimi težavami pogosto znajdejo kar v zaporih. Kot podatek v oporo tovrstni trditvi navedimo dognanja Komisije za kvaliteto oskrbe, ki pravi, da dežele, kot so Norfolk, Hampshire in Devon, ustanov, v katerih bi se ukvarjali z otroci pod šestnajstim letom, preprosto nimajo. Če gledamo zgolj čas od lanskega leta pa do zdaj, lahko navedemo, da je ob triindvajset tisočih nezgodah, povezanih s posamezniki, ki naj bi bili potrebni oskrbe psihiatričnih instituicij, en od štirih deležen namestitve v zaporu.

Velik del problema predstavlja politika varčevanja, ki jo izvaja vlada. Ta s tem, ko v zdravstvo uvaja finančne reze, kastrira moč njegovega delovanja in tako povzroča slabo delovanje obstoječih mehanizmov na eni ter pomanjkanje osebja na drugi strani. Vlada v nasprotju s trditvami, ki svojo verodostojnost črpajo iz dejanskega stanja, navaja opravičila in trdi, da je investirala sedem milijard funtov v nove postelje, s čimer naj bi bil problem odpravljen. Ob tem omenimo, da statistično gledano problemi, vezani na duševno zdravje, s finančnega stališča predstavljajo triindvajset odstotkov stroškov, vezanih na zdravje nasploh, medtem ko zdravstvene institucije v njihovo reševanje vložijo zgolj deset odstotkov sredstev. Več kot enkrat premalo.

A ravnanje ni vezano zgolj na problem otrok s psihičnimi težavami. V tem primeru gre zgolj za ekstrem, ki bode v oči. Kot z največjimi brezvezniki ravnajo tudi z vojaki, ki se v domovino vračajo iz Iraka in Afganistana. Ti pogosto trpijo za posttravmatskim stresom in hitreje zapadejo v alkoholizem. Ob tem je kontinuirana psihološka pomoč, ki v tem primeru umanjka, nujna takoj. Pomembno je poudariti, da se število ljudi s tovrstnimi težavami vsako leto zvišuje skladno z vračanjem vedno večjega števila pripadnikov vojske. Pričakuje se, da bo še posebej poskočilo konec leta, ko se bodo sile Nata vrnile v svoje matične države.

A ne nazadnje tudi vojni povratniki predstavljajo samo še en ekscesen primer. Stvar je dosti resnejša. Do pomoči ne prideta dve tretjini teh, ki so je potrebni. Tisti, ki pomoč dejansko prejmejo, nanjo čakajo tudi po osemnajst tednov, v tem času pa se njihovo stanje nedvomno še poslabša. Kar sem rekel že za vračajoče veterane zgoraj, velja tudi nasploh - pomoč je nujna takoj in ne čez osemnajst tednov, ko zna biti že prepozno. V opravičilo, zakaj je stanje takšno, kot je, administratura navaja univerzalno opravičilo današnjega časa - finančno luknjo.