BritOFF dveh vrhov

Aktualno-politična novica
19. 10. 2018 - 10.00
 / BritOFF

Deseta - EU

V drugem petkovem Britoffu, posvečenem evropski politiki, tokrat o dveh srečanjih v Bruslju. Prvo srečanje je bil vrh Evropske unije, na katerem so bile najpomembnejša tema ponovne težave pri pogajanjih o brexitu, drugo srečanje pa srečanje voditeljev evropskih in azijskih držav, krajše ASEM.

ASEM je poleg zasedanja Organizacije Združenih narodov največje srečanje svetovnih voditeljev na svetu in poteka vsaki dve leti, izmenično v azijski in evropski državi. Tokratni vrh v Bruslju poteka v znamenju krhajočega se globalnega konsenza o prosti trgovini. Prostotržni model globalizacije, ki je postal dominanten po letu ‘90, postaja vse manj samoumeven. Na eni strani od njega odstopajo Združene države Amerike, ki so bile do sedaj glavni inženir globalizacije. Na drugi strani se vzpenja Kitajska, ki se vedno bolj aktivno vključuje v globalno politiko, s projektom En pas, ena cesta pa je svoj gospodarski model začela izvažati tudi po svetu.

Zbrani na vrhu ASEM so večkrat izrazili svojo podporo prosti trgovini, kar je v veliki meri odziv na ameriško trgovinsko vojno s Kitajsko. Dejstvo, da so tudi evropske države uvedle carine za kitajsko jeklo in aluminij, ki naj bi ju ta država na mednarodnem trgu ponujala pod proizvodno ceno, je bilo takrat manj izpostavljeno v javnih nastopih. Kljub temu bo vprašanje presežne kitajske proizvodnje jekla glavna tema delovnega kosila predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja in kitajskega premiera Li Kečjanga. Prvi zastavonoša proste trgovine je tako postal japonski premier Šinzo Abe.

Evropska unija bo na vrhu ASEM podpisala prostotrgovinski sporazum s Singapurjem in začela s postopkom sprejemanja takšnega sporazuma z Vietnamom. Dogovor s Singapurjem je lani naletel na težave pri sprejemanju, saj je sodišče Evropske unije ugotovilo, da nekateri deli sporazuma zahtevajo, da ga potrdijo parlamenti vseh držav članic in ne zgolj Evropski parlament in Evropski svet. A na daljši rok se je morda ovinek čez sodišča za vse ljubitelje prostotrgovinskih sporazumov v evropskih institucijah izkazal celo za koristnega. Singapurski primer je namreč Evropski komisiji postavil precej široke omejitve, znotraj katerih lahko izpogajajo prostotrgovinske sporazume, za katere niso potrebna glasovanja v parlamentih vseh držav članic. Temu pa se želijo v Bruslju po nedavni izkušnji z evropsko-kanadskim sporazumom CETA na vsak način izogniti.

Sporazum z Vietnamom je eden prvih iz nove generacije prostotrgovinskih sporazumov. Ukinil bo skoraj vse uvozne dajatve med Vietnamom in državami Evropske unije, evropska podjetja pa bodo lahko sodelovala pri javnih razpisih v Vietnamu, ki veliko vlaga v infrastrukturo, predvsem na področju komunikacij. Obenem v Evropski komisiji niso skrivali tega, da poskušajo s sporazumom v Vietnamu uveljavljati tudi svoje standarde na področju okolja, finančnih pravil, varnosti, zaščite avtorskih pravic in podobnega. Komisarka za trgovino Cecilia Malmström je povedala tudi, da upa, da bo sporazum z Vietnamom prvi korak k sklenitvi pogodbenega sporazuma z vsemi državami Organizacije jugovzhodnih azijskih držav ASEAN. Nič kaj verjetno ni, da bo kaj kmalu prišlo do tega, saj države ASEAN-a ne delijo navdušenja nad takšnim dogovorom.

Pred vrhom ASEM je v Bruslju potekalo še srečanje Evropskega sveta. To je bilo načrtovano kot generalka za novembrski vrh, na katerem naj bi zaključili dogovor o izhodu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Te ambicije je na hladno postavil obisk britanskega ministra, odgovornega za pogajanja, Dominica Raaba, ki je prišel v Bruselj povedat, da evropski predlog za rešitev vprašanja meje med Severno Irsko in Republiko Irsko za vlado v Londonu ni sprejemljiv.

Delovna večerja z britansko premierko Thereso May se je zato končala po kratki izmenjavi mnenj. Dovolj zgodaj, da sta se  nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron pred vrnitvijo v svoje hotele ustavila še na pivu v središču Bruslja.

Manj pozornosti, kot je bilo pričakovati, je bila deležna tudi Italija, ki je z Evropsko komisijo zapletena v spor zaradi povečanega primanjkljaja v proračunu za prihodnje leto. Poskuse Nizozemske, da bi Svet okrcal Italijo zaradi finančne nediscipline, je preprečila Francija, ki želi vprašanje prepustiti Evropski komisiji.

Tako so na mizi v Bruslju ostale zgolj še polenovke. Njihov izlov v Baltskem morju se bo namreč močno povečal. Evropski kmetijski ministri so dovoljeni izlov polenovk povečali za 70 odstotkov, dvakrat toliko, kot je predlagala Evropska komisija. Morski favni so se ministri malo oddolžili s tem, da niso sprejeli predlaganega dviga dovoljenega izlova lososov.

 

Osma - novice

Po poročanju vodilnega brazilskega častnika Folha de São Paulo naj bi skupina več kot 150 brazilskih poslovnežev ilegalno financirala večmilijonsko medijsko kampanjo v podporo trenutno vodilnega predsedniškega kandidata Jaira Bolsonara. Kampanja je usmerjena predvsem v blatenje kandidata delavske stranke Fernanda Haddada, s katerim se bo Bolsonaro pomeril v drugem krogu 28. oktobra. Bolsonaro je svoj politični vzpon začel na temeljih skrajno desnega antiestablišment populizma, kmalu pa je uspel najti skupni glas s poslovno elito, ki je do sedaj stala za predsednikom Michelom Temerjem. V odzivu na obtožbe je Bolsonaro povedal, da se ni dogovarjal o omenjeni medijski kampanji, da pa ne more preprečiti pomoči naklonjenih poslovnežev, četudi je ta ilegalna.

 

V napadu talibanov je bil ubit šef policije v provinci Kandahar Abdul Razik. Tarča napada so bili še guverner province in ameriški častniki, ki so bili prisotni na sestanku, po katerem se je zgodil napad. Razal je bil eden najbolj slavnih predstavnikov oblasti, njegov atentat pa pomeni hud udarec za afganistansko vlado, ki jo konec tega tedna čakajo še parlamentarne volitve. Kampanjo so zaznamovali številni napadi, v katerih je bilo ubitih 10 kandidatov.

 

Kosovska skupščina je potrdila predloge za preoblikovanje kosovskih varnostnih sil v kosovsko vojsko v vsem razen v uradnem nazivu. Naloge kosovskih varnostnih sil so za zdaj omejene zgolj na odzivanje na krizne situacije v državi, s predlaganimi spremembami pa bi dobile nalogo ščititi suverenost in ozemeljsko celovitost Kosova. Varnostne sile se vseeno ne bodo uradno imenovale Vojska Kosova, saj sta za to potrebni dvotretjinska podpora v parlamentu in dvotretjinska podpora predstavnikov narodnih skupnosti. Srbski poslanci, ki zasedajo polovico sedežev, zagotovljenih nealbanskim skupnostim, predlogu ostro nasprotujejo in so še pred glasovanjem zapustili parlament.

Ministrstvo za okolje in prostor je odločilo, da Dolina Triglavskih jezer in slap Savica ljubljanski nadškofiji ne moreta biti vrnjena v naravi. Ministrstvo je primer prevzelo v odločanje od občine Radovljica februarja letos. Odločili so, da je slap Savica naravna vrednota državnega pomena, Dolina Triglavskih jezer pa je naravni spomenik. Namesto tega bo cerkvi Slovenski državni holding izplačal odškodnino. Denacionalizacijski postopek se s tem tudi po 26 letih še ne zaključuje, saj se bosta tako nadškofija kot tudi SDH na odločitev pritožila.

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.