Britoff petk

Ob 10. uri 

V današnjem zgodovinskem Britoffu o tem, kako ljudje nekaterim predmetom skozi čas nenehno spreminjamo namen, simbolno vrednost in navezanost na določen spol ter nato na to pozabimo. Klasičen primer so pete, ki nikakor niso enoznačno vezane na ženstvenost, seksapil in majhne, nepraktične korake.  

Pete so izumili stari Egipčani, natančneje mesarji, da so lažje hodili čez drobovje zaklanih živali. Najkasneje od desetega stoletja našega štetja dalje so jih  nosili perzijski konjeniki. Kombinacija stremena in visoke pete je namreč omogočila stabilnejšo ježo in sočasno bojevanje z lokom ali sulico - zato jih nosijo tudi kavboji. 

Ena izmed teorij, kako so pete prišle v modo v Evropi, je ravno preko njihove vojaške uporabnosti. Evropsko plemstvo je v poznem šestnajstem stoletju ugotovilo, da je uspeh Otomanskega imperija močno povezan z oboroženo konjenico, ki zaradi pet lahko jaha stoje. Kasneje so jih plemiči nosili tudi kot znamenje moči in bogastva. Poleg tega v sedemnajstem stoletju nošnja pet za povišanje ni bila videna kot sramotno dejanje. 

Za uveljavitev pet kot modnega ženskega dodatka je kriva, seveda, Francija. Oziroma Katarina Medičejska iz Firenc, s strani ljudstva osovražena francoska kraljica. Štirinajstletnica je na svojo poroko leta 1533 namreč prišla s svojimi 150 centimetri in v petah, da bi bila po višini malo bližja ženinu Henriku drugemu. Pred njenim prihodom so ženske nosile čevlje z enakomernim, polnim podplatom, visoke tudi do 54 centimetrov, po Katarinini poroki pa so čevljarji oponašali njene visoke pete - torej so enakomerno visok podplat pri prstih spustili do tal in tudi na splošno zmanjšali višino celotnega podplata. 

V nasprotju z osovraženo tujko so Francozi in Francozinje z veseljem posvojili pete. Po Katarinini smrti so jih na nogah obdržali le moški, medtem ko se je ženska moda vrnila k nizkim čevljem. Moški so v sedemnajstem stoletju z veseljem nosili pete, takratni znak moškosti. Njihov največji oboževalec je bil Sončni kralj, Ludvik štirinajsti, ki je čevlje z rdečo peto spremenil v statusni simbol. Le svojim najbližjim dvorjanom je namreč dovolil, da jih nosijo. 

Napoleon je čevlje s peto ravno zaradi povezave s segregacijo razredov v začetku 19. stoletja prepovedal. Angleži so v tem času predrevolucijsko francosko modo, s peto vred, videli kot pomehkuženo, ženstveno, torej neprimerno za moške, ki so “naravno” fizično superiorni. Če pa so “naravno” fizično superiorni, ne morejo več uporabljati pet za povišanje svoje postave! Tako so petke postale predvsem domena žensk, pri katerih prevladuje njihova estetska in ne uporabna moč. 

Ob 8. uri 

Turško sodišče je razsodilo, da devet vodilnih aktivistov iz protivladnih protestov v parku Gezi leta 2013, obtoženih terorizma, ni krivih. Med njimi je tudi vidnejši podjetnik Osman Kavala, ki ga je sodišče po dveh letih pripora dalo izpustiti na prostost, a je še isti dan zanj ponovno izdalo nalog za aretacijo. Sedmim preostalim aktivistom od šestnajstih, proti katerim je potekal skupni proces, se sojenje nadaljuje, večini od njih v odsotnosti, saj so pobegnili v tujino. Kljub temu je sodišče tudi zanje preklicalo naloge za aretacijo. Mnogi med njimi so se soočali s 15- do 20-letno zaporno kaznijo, za Kavalo in tri druge pa je tožilec zahteval dosmrtno kazen v osami. 

Sodba sodišča predstavlja presenečenje, saj je sodišče v postopku zavrnilo, da bi prisluhnilo pričam obrambe in podaljšanje časa za odgovor na tožilčeve obtožbe. Prav tako so tekom sojenja varnostniki iz sodne dvorane poskušali odpeljati odvetnika obtožencev, ob razburjenju prisotnih pa je posredovala policija. Končna oprostilna sodba postopka, ki so ga od blizu spremljale mednarodne organizacije za človekove pravice, sicer prihaja v času sirsko-turškega vojskovanja za Idlib, zadnjo sirsko provinco, ki jo nadzorujejo turško podprti uporniki. 

V Afganistanu je volilna komisija po petih mesecih razglasila končne rezultate septembrskih predsedniških volitev. Dozdajšnji predsednik Ašraf Gani je na njih prejel dobrih 50 odstotkov glasov. Drugouvrščeni je izvršni vodja Afganistana Abdulah Abdulah, ki je prejel slabih 40 odstotkov glasov. Ta je rezultate komisije označil za neveljavne in za zmagovalca volitev razglasil sebe, tako kot je to storil po objavi predčasnih rezultatov. Ti so kazali, da ima Gani ravno nad 50 odstotkov podpore, kar je dovolj, da drugi krog volitev ni potreben. Abdulah trdi, da so bili rezultati prirejeni, izvedba volitev pa nepravilna. Več kot tri tisoč volišč sicer ni bilo odprtih, saj je volilna komisija zaradi talibanov z njimi na dan volitev izgubila stik in mnoga niti niso prejela volilnega materiala. Spor med Ganijem in Abdulahom sicer prihaja ravno v pričakovanju mirovnega sporazuma med talibani in Združenimi državami Amerike. 

Španska vlada je potrdila digitalni davek, torej davek na prihodek od storitev, kot so oglaševanje, prodaja podatkov in podobno. Davek bo triodstoten in bo veljal zgolj za podjetja, ki na svetovni ravni letno zaslužijo več kot 750 milijonov evrov. V državni proračun naj bi digitalni davek letno prinesel slabih 970 milijonov evrov. Podoben davek je lani uvedla Francija.