BritOFF prenov

BritOFF prenov

Aktualno-politična novica
22. 5. 2020 - 10.05
 / BritOFF

Ob 10.00: 

Dooobro jutro! Poslušate BritOFF aktualnopolitične redakcije Radia Študent. 

Na ljubljanski občini so se odločili, da bodo za temeljito prenovo Plečnikovega podhoda, ki v središču mesta povezuje Plečnikov trg pred Maximarketom in park Zvezda, iz mestne blagajne namenili kar 1,3 milijona evrov. Obnovitvena dela, s katerimi bi naj podhodu vrnili njegov pretekli sijaj, se bodo predvidoma začela že v prihodnjih dneh oziroma v začetku junija. Na občini so za izvajalca prenove izbrali družbo Dema Plus, ki bo za gradbeno obrtniška dela prejela 1,2 milijona evrov. S projektom bo Plečnikov podhod dobil nove talne, stropne in stenske površine, uredili pa bodo tudi lokale ter javne sanitarije. Prenovo so na občini želeli zagnati že leta 2017, a se je zaradi dolgotrajnega postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja obnova precej zavlekla. Namembnost lokalov sicer še zmeraj ni znana, vendar na občini verjamejo, da bo tokrat podhod s svežo podobo zagotovo zaživel. 

Pri pridobivanju gradbenega dovoljenja pa se že več let zapleta tudi pri prenovi famoznega stadiona, ki prav tako nosi ime arhitekta Jožeta Plečnika. Postopek pridobivanja dovoljenja za obnovo Plečnikovega stadiona je vendarle prišel dovolj daleč, da je konec aprila zainteresirana javnost dobila možnost vključitve v postopek in oddaje pripomb k projektni dokumentaciji. Javna razgrnitev vloge za gradbeno dovoljenje razkriva, da namerava Joc Pečečnik stadion, ki ga je mreža organizacij za zaščito kulturne dediščine Europa Nostra uvrstila na seznam sedmih najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine za leto 2020, spremeniti v »ogromen kompleks z raznovrstnimi vsebinami«. Pečečnikov projekt predvideva gradnjo 18-nadstropne hotelske stolpnice, treh poslovnih vil na zelenici vzdolž Koroške ulice, pod stadionom pa je predvidenih pet podzemnih etaž, v katerih bodo med drugim nakupovalni center, športne dvorane in parkirna garaža. Stadion bi po prenovi sprejel do 8383 gledalcev, s kar 1275 VIP sedeži, medtem ko si v povprečju tekmo prve slovenske nogometne lige ogleda nekaj več kot 1400 gledalcev. Če bo Pečečnik svoje načrte uresničil, bo od Plečnikovega stadiona ostalo bolj malo. Njegovemu projektu je sicer Zavod za varstvo kulturne dediščine prižgal zeleno luč, vendar mu hkrati nasprotuje cela vrsta relevantnih institucij, poleg Društva arhitektov Ljubljana še Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Zveza društev arhitektov Slovenije, Fakulteta za arhitekturo ter Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Ministrstvo za okolje in prostor bo odločitev o oddaji dovoljenja lahko sprejelo po zaključku javne razgrnitve.

Ob 8.00: 

Višje sodišče v Celju je v primeru novinarke Eugenije Carl potrdilo odločitev velenjskega okrajnega sodišča. Predsednik vlade Janez Janša mora novinarki, ki jo je pred štirimi leti na Twitterju oklical za odsluženo prostitutko, zaradi žaljenja plačati šest tisoč evrov odškodnine ter ji povrniti stroške pritožbenega in pravdnega postopka. Sodišče je obrazložilo, da ima Janša kot znana politična figura vendarle večjo odgovornost za spoštovanje etičnih standardov pri komuniciranju prek Twitterja od drugih uporabnikov družbenega omrežja. Popolnoma drugačno odločitev o istem Twitter zapisu je v primeru novinarke Mojce Šetinc Pašek v začetku maja podal petčlanski senat vrhovnega sodišča. Vrhovno sodišče je namreč ugodilo Janši in razveljavilo obsodbe zoper njega - po njihovem predsednik vlade z žaljivim zapisom novinarke ni zaničeval, temveč je le prispeval k javni razpravi. 

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da se Združene države Amerike umikajo iz mednarodne pogodbe o odprtih zračnih poletih, ki je v veljavi od leta 2002. Vzrok za ameriški umik je postopanje ruskega letalstva, trdijo namreč, da Rusija s tem, ko ne dovoljuje poletov nad Kaliningradom, krši dogovor. Rusija odgovarja, da je umik neutemeljen in da lahko škoduje sistemu vojaške varnosti v Evropi. Pogodba, h kateri je leta 2004 pristopila tudi Slovenija, daje vsaki pogodbenici, večinoma so to članice zveze Nato,  pravico izvajati opazovalne polete nad ozemljem drugih držav, ki so k pogodbi pristopile. S tem so želeli okrepiti varnost in zaupanje v evroatlantskem prostoru. 

Madžarska je na meji s Srbijo zaprla tranzitne cone za migrante in s tem iz ograjenega ter močno zastraženega mejnega območja izpustila 300 ljudi. Leta 2015 je madžarski premier Viktor Orban naročil, da se meji s Srbijo in Hrvaško zapreta, s čimer je velikemu številu migrantov onemogočil pot čez Madžarsko v notranjost Evrope. Številni so se zato preusmerili na mejo med Hrvaško in Slovenijo, kjer so zapadli v cikel vračanj in ponovnih poskusov prehoda meje od Bihaća do Črnomlja in nazaj. Nekateri izmed njih pa so obtičali v conah ob meji na nekaj sto kvadratnih metrih. Madžarska je ukrepala šele po tem, ko je zadrževanje ljudi v conah za nezakonito označilo Sodišče Evropske unije. Migrantje, ki bi želeli zaprositi za azil, pa tega na Madžarskem ne bodo mogli storiti, saj država že od leta 2018 avtomatično zavrača vse prošnje za azil.

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness