BritOFF sultana Mehmeda Osvajalca

Aktualno-politična novica
Mehmd II
3. 2. 2021 - 10.05
 / BritOFF

Ob 10.05

Na današnji dan leta 1451 je turški sultan Mehmed II. na osmanskem prestolu znova nasledil svojega očeta sultana Murata. Medtem ko zgodovina sultana Mehmeda opisuje z vzdevkom Osvajalec, večinoma zaradi njegovih dejanj v drugem mandatu v vlogi slutana, mnogi pozabljajo, da se je Mehmedova vladavina začela slabo desetletje pred smrtjo njegovega očeta. Sultan Murat je namreč leta 1444 12-letnemu Mehmedu prepustil prestol, kar je bilo za srednji vek neobičajno. Izmed 37 sultanov, ki so do konca prve svetovne vojne vladali turški državi, sta prestol pred smrtjo prepustila le še dva druga sultana. 

Mehmedova prva vladavina je bila vse prej kot osvajalska. Transilvanski vojvoda János Hunyadi je poskušal izkoristiti menjavo turške oblasti za križarski pohod, s čimer je prekršil mirovni sporazum, ki ga je Mehmedov oče Murat sklenil z ogrskim kraljem le slab mesec pred svojo abdikacijo. Brez vojaških izkušenj Mehmed ni bil kos ogrski nevarnosti, zato je sultan Murat vstopil kot poveljnik turških sil in premagal vojvodo Hunyadija v bitki pri Varni. 

Naslednji dve leti sta pod Mehmedovim vodstvom potekali mirno, do janičarskega upora leta 1446, ki je Murata prisilil, da zamenja sina na prestolu. Tretjega februarja 1451 je sultan Murat umrl in turški prestol je dokončno pripadel Mehmedu. Z njegovo drugo vladavino se je  začel največji vzpon Osmanskega cesarstva. 

Mehmed je črpal iz neuspehov prvega mandata in reformiral turško mornarico. Čez dve leti je uspešno oblegal Konstantinopel in dokončno uničil Bizantinsko cesarstvo, zadnji ostanek nekdanjega Rimskega imperija in zadnjo krščansko državo na območju današnje Turčije. Kljub vsesplošnemu uničevanju krščanskih simbolov v Konstantinoplu je sultan Mehmed vstopil v katedralo Hagijo Sofijo in očaran nad krščanskimi freskami ukazal stene le prebeliti in ne uničiti.

Čeprav je Mehmed do svoje smrti Osmanskemu imperiju priključil še Srbijo, Vlaško in severne obale Črnega morja, je njegov najbolj odmeven dosežek zavzetje Konstantinopla. Mesto, ki ga je poimenoval Istanbul, je v nekaj desetletjih postalo prestolnica Bližnjega vzhoda in ta status ohranilo do industrijske revolucije tri stoletja kasneje. 

Padec Konstantinopla je neposredno vplival na začetek evropskih pomorskih odprav v Indijo in posledično kolonizacijo. Turška prisotnost v Bosporski ožini je namreč močno okrnila trgovino med Evropo in Azijo po Svilni cesti, ki je zaradi vpadov turkmenskih plemen v 15. stoletju že bila v zatonu. Zaradi tega so trgovske mestne države, kot sta bili Beneška republika in Genova, skoraj izgubile trgovski monopol in prešle v obdobje propada. 

Portugalska in Španija sta bili prvi državni tvorbi, ki sta po Mehmedovem zavzetju Konstantinopla začeli pošiljati pomorske odprave v Indijo. Tu naj spomnimo, da je prav tako na današnji dan leta 1488 portugalski mornar Bartolomeu Diaz priplul v zaliv Mossel v današnji Južni Afriki in postal prvi Evropejec, ki je uspešno obplul Rt dobrega upanja.

Kljub dejstvu, da tretji februar 1451 ni svetovno znan, pomeni začetek vzpona cesarstva, katerega kultura je močno vplivala na celotno Sredozemlje. Vladavina Mehmeda Osvajalca predstavlja mejnik v obči zgodovini, saj je izbrisala še zadnjo direktno naslednico Rimskega cesarstva, izkoreninila uradno krščanstvo na Bližnjem vzhodu in nevede pripomogla k odkritju Novega sveta in novoveški kolonizaciji.

 

Ob 8.05

Nemško notranje ministrstvo je objavilo poročilo o naraščajočem številu lastnikov orožja med pripadniki nemških neonacističnih skupin. Po podatkih nemške obveščevalne agencije ima v Nemčiji več kot 1200 potrjenih članov neonacističnih organizacij dovoljenje za posest orožja, mnogi od njih naj bi se udeleževali orožnih vaj tudi drugod po Evropi. Obveščevalci opozarjajo tudi na naraščajočo naklonjenost orožju med neonacisti v Nemčiji, ki naj bi jih bilo več kot 10,000. Leta 2019 je nemška federalna policija zabeležila 176 nasilnih dejanj s strani neonacistov, najbolj odmeven napad pa se je zgodil v nemškem mestu Hanau februarja lani, ko je 43-letni moški zaradi sovraštva do migrantov ustrelil 10 ljudi. Pogovori o zaostritvi nemške orožarske zakonodaje so v teku.

Zdravstveni delavci v vsaj 20 mjanmarskih državnih bolnicah v boju proti vojaški diktaturi grozijo s prenehanjem opravljanja zdravstvenih storitev. Če bodo zdravniki izpeljali bojkot, Mjanmaru, kjer beležijo 140,000 okuženih s koronavirusom, grozi propad zdravstvenega sistema. Proti vojski, ki je predvčerajšnjim izvedla državni udar, s kršenjem nočnega miru protestirajo tudi številni drugi državljani. Mjanmarska vojska je sporočila, da se lahko z epidemijo spopade tudi brez pomoči zdravstvenega sistema.

Sodišče v Moskvi je ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega obsodilo na dve leti in osem mesecev zaporne kazni zaradi gospodarskega kriminala. Gre za preostanek kazni iz leta 2014, ki jo je Navalni deloma preživel v hišnem priporu. Tožilstvo je zaporno kazen zahtevalo, ker se Navalni v času, ko se je v Nemčiji zdravil zaradi zastrupitve z živčnim strupom novičok, ni javljal ruski policiji. Pritožb odvetnice Navalnega sodnica ni uslišala. Podporniki Navalnega so takoj po obsodbi napovedali proteste po vsej državi.

 

BritOFF je pripravil vajenec Vito, mentorirala je Zala.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness