BritOFF vladnega gašenja ognja

Aktualno-politična novica
7. 11. 2017 - 10.05
 / BritOFF

ob 10.05 

V današnjem lokalnem britofu pa o nestrinjanju o participatornem proračunu v Mariboru. Predlagateljica uvedbe proračuna, Iniciativa mestni zbor, namreč nasprotuje širitvi tega programa, kakor ga načrtuje mariborska občina. Občina je prejšnji teden predstavila načrt širitve participatornega proračuna iz Radvanja v pet novih mestnih predelov, ki so izrazili željo po sodelovanju v poskusnem projektu. Gre za Novo vas, Tabor, Razvanje, Limbuš in Pekre. Ti se bodo tako pridružili Radvanju, ki ima participatorni proračun že dve leti. Glavna argumenta Iniciative mestni zbor proti načrtu mariborske občine sta, da v načrtu ne prepoznajo svojega predloga in problemi s financiranjem. Zaradi problemov financiranja sta iz delovne skupine za participatorni proračun že junija izstopila oba predstavnika Iniciative mestni zbor. Iniciativa opozarja, da za nove predele, na katere naj bi se participatorni proračun razširil, ni zagotovljenega finančnega zneska izključno za izvedbo projektov po izboru občanov. Za primerjavo: mestni četrti Radvanje, prvi mestni četrti s participatornim proračunom, je občina ob začetku projekta pred dvema letoma zagotovila 100.000 evrov. Za novo pridruženih pet mestnih četrti in krajevnih skupnosti pa občina zaenkrat ni zagotovila nobene konkretne vsote, namenjene le projektom po izboru občanov, zgolj obljube o dodelitvi denarja. Župan Andrej Fištravec krivdo za nedoločitev konkretne vsote vali na državo, češ da ta mariborsko občino preslabo financira.

Poleg pomanjkanja finančnih sredstev inciativo moti zmanjšana neposredna demokratičnost participatornega proračuna. Po mnenju iniciative takšen participatorni proračun ne služi zares občanom. Po trenutnem načrtu občine lahko namreč po tem, ko občani izrazijo svojo voljo, kar dva različna organa to voljo preoblikujeta in jo samo delno upoštevata ali sploh ne. V nasprotju s predlogom Iniciative mestni zbor načrt občine pri odločanju o projektih prenaša mnogo moči od občanov do svetov mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Projekti, ki bodo dobili največ glasov krajanov, po predlogu občine ne bodo avtomatsko umeščeni v mestni proračun, pač pa se bo do njih najprej opredelil svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti. Ta organ bo nato izglasovane projekte poljubno kombiniral s svojim izborom prioritetnih projektov. Na končni seznam bo izvoljene projekte participatornega proračuna uvrstil ali tudi ne. Od tam bodo filtrirane želje ljudi romale na mestno upravo, k županu, ki bo predlagane projekte v proračun umeščal zopet po lastni presoji, nazadnje bodo o vsem skupaj odločali še mestni svetniki. Ob vsem tem morajo biti predlogi občanov omejeni na območje njihove mestne četrti oziroma krajevne skupnosti in  vrednost posameznega predlaganega projekta ne sme preseči 20.000 evrov.

 

ob 8.05 

Mandatarki islandske vlade Katrin Jakobsdottir ni uspelo sestaviti vladne koalicije. Predsednica Levo-zelenega gibanja se je en teden pogajala s Pirati, Napredno stranko in socialdemokratsko stranko. Pogajanja naj bi po mnenju Katrin Jakobsdottir potekala ugodno, a jih je prekinila Napredna stranka. Razlog naj bi bil, po poročanju nemške tiskovne agencije DPA, da je Napredna stranka presodila, da se ji politično v vlado s tako majhno večino ne splača. Levosredinska koalicija, nastala iz omenjenih štirih strank, bi imela namreč 32 sedežev od 63-ih, torej najmanjšo možno večino. Propad koalicijskih pogovorov le še podaljšuje islandsko politično krizo. Oktobra je desnosredinska koalicija propadla zaradi izstopa stranke Svetla prihodnost, zaradi česar je koalicija za en sedež izgubila parlamentarno večino. Premier Bjarne Benediktsson je nato bil primoran sklicati izredne parlamentarne volitve. Stranka Svetla prihodnost je izstopila iz koalicije zaradi pedofilskega škandala. Premierju so očitali, da jih ni obvestil, da je njegov oče napisal priporočilno pismo za pedofila, ki se mu je zločin posledično izbrisal iz kartoteke.

Na zadnjih, oktobrskih volitvah, ki jih je sklical premier Bjarne Benediktsson po razpadu svoje vlade, se razmerje med strankami ni močno spremenilo. Vladne stranke so izgubile 12 parlamentarnih sedežev, vendar so opozicijske stranke vsaka pridobile le po sedež ali dva. Tako nobena stranka oziroma niti koalicijska kombinacija ne premore trdne parlamentarne večine.

Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije je zavrnil še eno vladno ponudbo za odpravo plačnih anomalij za poklicne gasilce. Po mnenju sindikata bi vladna ponudba povzročila le še dodatna notranja plačna nesorazmerja in je predlog podoben septembrskemu predlogu ter tako ne dovolj kompromisen. Sindikat želi odpreti pogajanja o plačnih razredih. Zato so poslance pozvali k sklicu skupne seje odborov za obrambo, notranje zadeve in finance, kjer bi po njihovem tematiko plačnih anomalij na področju poklicnega gasilstva lažje uredili. Z vlado se sindikat neuspešno pogaja že mesece.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness