BritOFF Zlatoperke

BritOFF Zlatoperke

Aktualno-politična novica
30. 6. 2020 - 10.05
 / BritOFF

Ob 10. uri

Drugi torkov BritOFF na frekvenci Radia Študent je namenjen lokalnim tematikam, tokrat še zadnjič pred začetkom poletne sheme.

Mi gremo pa na morje ...

Poletje je čas, ko, če si privoščimo nekaj slabega humorja, res Potrebuješ oddih. In kje drugje si ga privoščiti kot na domači obali, vsaj sodeč po gneči, ki jo je bilo minuli konec tedna mogoče opaziti najprej na cestah proti morju, nato pa še na plažah.

Da bi bilo potovanje med obalnimi mesti manj stresno, so na Obali zagnali brezplačni ladijski prevoz, ki potnikom omogoča tranzit med Ankaranom in Piranom z vmesnima postankoma v Kopru in Izoli. V okviru čezmejnega projekta Crossmoby tako barka Zlatoperka vsak vikend do konca septembra zagotavlja dva dopoldanska in dva popoldanska prevoza za najmanj dvajset ljudi in največ pet koles. Nenatančno določeno število potnikov ni odvisno od trenutnega navdiha kapitana, temveč niha v skladu z ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa, kar v praksi pomeni predvsem, da se kapaciteta določa glede na število članov istega gospodinjstva na krovu. Tiste, ki v ranem jutru z brisačo prežijo za najboljšim kotičkom sence na plaži, bo morda vznejevoljil podatek, da sedežev na barki ne bo mogoče rezervirati vnaprej, saj velja pregovor »prvi pride, prvi melje«.

Omenjeni projekt Crossmoby sicer poteka v sklopu programa sodelovanja Interreg V-A Italija Slovenija 2014-2020, ki »spodbuja inovativnost, trajnost in čezmejno upravljanje za oblikovanje bolj konkurenčnega in povezanega življenju prijaznega okolja«. Pri njem kot projektni partner sodeluje Regionalni razvojni center Koper, ki je pridobil 85 odstotkov 33 tisoč evrov vrednega projekta brezplačnega ladijskega prevoza, preostala sredstva pa bodo prispevale občine, v katerih ima barka postanke. Če se bo projekt prijel, nameravajo z njim nadaljevati tudi po njegovem formalnem zaključku

Za konec še govorica s terena: za razliko od denimo vožnje z avtobusom ljubljanskega potniškega prometa, naj bi bila plovba od začetne do končne postaje - čeprav nenamenska - prav udobna.

Ob 8. uri

Iransko tožilstvo je za predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa razpisalo nalog za aretacijo in se s prošnjo za razpis mednarodne tiralice obrnilo na Interpol. Povod zanjo, kot tudi za ostalih 35 nalogov za aretacijo, je likvidacija iranskega generala, poveljnika posebnih enot revolucionarne garde al Kuds, Kasema Solejmanija, ki jo je ameriška vojska na predsednikov ukaz z brezpilotnim letalom v Bagdadu izvedla januarja letos. Omenjeno šestintrideseterico bremeni obtožnica umora in terorističnih dejanj, iransko tožilstvo pa napoveduje, da bodo Trumpa preganjali tudi po izteku njegovega mandata. Ameriški posebni predstavnik za Iran Brian Hook je iransko prošnjo Interpolu označil za politično propagando.

Roka pravice pa se steguje še za enim, sicer že upokojenim politikom. Pariško sodišče je nekdanjega francoskega premiera Francoisa Fillona, ki je vlado vodil med letoma 2007 in 2012, spoznalo krivega zlorabe javnih sredstev in ga obsodilo na pet let zapora, od tega tri leta pogojno, in desetletno prepoved opravljanje javne funkcije. Svoji ženi Penelope Fillon, ki je bila med letoma 1998 in 2013 zaposlena kot parlamentarna asistentka, najprej svojega moža, po nastopu vladnih funkcij pa še njegovega nadomestnega poslanca Marca Joulanda, je namreč izplačeval plačo za delo, ki ga ni opravljala, s fiktivno zaposlitvijo pa se je trojica okoristila z več kot milijonom evrov javnega denarja. Tega morajo poleg plačila kazni sedaj vrniti, je pa, spomnimo, Fillon svojo politično kazen »poravnal« že leta 2017, ko je kljub temu, da je sprva veljal za favorita, na predsedniških volitvah izpadel že v prvem krogu - več glasov kot njemu so volivci namenili Marine Le Pen in kasnejšemu zmagovalcu Emmanuelu Macronu. Fillon se bo na sodbo - sodišča, ne ljudstva - pritožil.

Izraelski obrambni minister Beni Ganc je napovedal, da bo Izrael s priključitvijo palestinskih delov Zahodnega brega počakal do konca razsajanja novega koronavirusa. Nova izraelska vlada premierja Benjamina Netanjahuja, ki je zaprisegla maja, je s 1. julijem namreč želela pričeti z izvajanjem Trumpovega mirovnega načrta za Bližnji vzhod, ki bi izraelsko-palestinski konflikt za začetek reševal z aneksacijo 30 odstotkov palestinskih območjih na Zahodnem bregu in dela doline reke Jordan, a je okupatorske težnje za zdaj pokopala še trajajoča epidemija v državi.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.