Dokapitalizirano jutro

DESETA

Cenjeno poslušalstvo, dobro jutro in dober dan. Pozdravljeni v torkovem drugem Britoffu, ki ga posvečamo lokalnim problematikam.

Pretekli teden je z delom sklenil mestni svet v Mestni občini Ljubljana. 37. redna seja je obravnavala 18 točk - med drugim kar nekaj prostorskih zadev. No, dve točki sta gotovo vsaj lokacijsko povezani. Obravnavata to čudo sedanjega sveta, mesto inovacij, podjetništva in še kakšnega novorekovskega pojma - Tehnološki park.

Župan je mestnemu svetu predlagal, da potrdi 500 tisoč evrov težek vložek v osnovni kapital podjetja Tehnološki park Ljubljana d. o. o. - s tem bi se poslovni delež Mestne občine Ljubljana povečal z dobrih 69 na 86 odstotkov. Z drugimi besedami, gre za dokapitalizacijo. V obrazložitvi predloga občine piše, da naj bi vodstvo tehnološkega parka denar porabilo za nakup novih poslovnih prostorov - pri čemer ni opredeljeno, katere nepremičnine naj bi družba Tehnološki park Ljubljana d. o. o. kupila, niti v kakšni vrednosti niti v kakšnem časovnem roku. Poročilo Odbora za finance MOL je podobno skopo. Vsebuje le sklep, da omenjeni odbor dokapitalizacijo podpira.

Svetniška skupina SMC je podala predlog za umik točke z dnevnega reda. Razlog za umik je, po mnenju svetnika Dragana Matića, slaba obrazložitev točke in premalo gradiva, posredovanega svetnikom. Svetniki namreč niso prejeli poslovnega načrta družbe za pretekla leta in za prihodnje leto. Poleg tega na tožilstvu potekajo predkazenski postopki zoper bivšega direktorja družbe Iztoka Lesjaka, vložene s strani v. d. direktorice Jožke Hegler glede domnevnega oškodovanja družbe v vrednosti do 650.000 EUR.

Med drugim so mestni svetniki podprli tudi predlog sprememb odloka o zazidalnem načrtu na območju Brda, kjer namerava nedaleč od Tehnološkega parka svoj tehnološki center graditi Kolektor. Tja se bo iz stolpnice ob Dunajski cesti, t. i. Črne vdove, preselila tudi medijska hiša Delo.

Če je sklepu o dokapitalizaciji Tehnološkega parka nasprotoval vsaj en svetnik, pa so Kolektorjevemu zazidavanju pokimali prav vsi.

OSMA

Kamerunsko sodišče je zavrnilo vseh 17 pritožb na izvedbo predsedniških volitev in tako potrdilo že sedmo zmago predsednika Paula Biye. Na izvedbo volitev se ni več mogoče pritožiti. Biya je pri svojih 85-ih letih trenutno najstarejši predsednik v Afriki, pred letom 1982, ko je prvič postal predsednik, pa je 8 let služil že kot kamerunski predsednik vlade. Biyo, ki mu ljubkovalno pravijo tudi Sfinga, in njegovo posebno enoto BIR več organizacij obtožuje genocida, ki se dogaja na jugu Kameruna.

Etiopijska vlada pod premierjem Abijem Ahmedom [Abij Ahmed] in z novo ustanovljenim Ministrstvom za mir nadaljuje z mirovnimi poslanstvi. Vlada je namreč podpisala mirovni sporazum z Nacionalno osvobodilno fronto Ogaden [ogAden]. Slednja se je od leta 1984 borila za pravice etničnih Somalijcev na vzhodu Etiopije in se med drugim zavzemala tudi za neodvisnost regije, bogate z nafto. Nedavno pobotanje med Etiopijo in sosednjo Eritrejo je močno pripomoglo k pogajanjem z uporniško skupino. Eritreja je namreč nekdaj igrala vlogo glavnega sponzorja Nacionalne osvobodilne fronte Ogaden, v zadnjih pogajanjih pa je bolj mediirala spor med uporniki in etiopijsko vlado.

Dramatični zapleti, povezani z izginotjem saudijskega novinarja Jamala Kašogija [đamAl kašOgi], se nadaljujejo. Nemška vlada je zaradi domnevnega umora novinarja prenehala s prodajo orožja Saudovi Arabiji, dokler ta ne poda ustreznih odgovorov glede izginotja.  Nemčija letno Saudovi Arabiji proda okoli 530 milijonov evrov predvsem letalske vojaške opreme.