Znanost in umetnost

ob 7.05

Prebivalci Združenih držav Amerike so pristavili kljukico ob okrogli, 50-letni dobi, vojne proti revščini. Lyndon Johnson je bil tisti predsednik, ki je razglasil brezpogojno vojno proti revščini, ki danes še vedno traja. Uradna stopnja revščine se je v pol stoletja znižala za štiri odstotke. Trenutno le-ta znaša 15 odstotkov vseh državljanov Združenih držav. Predsednik Obama je ob obletnici povedal, da so z ukrepi za pomoč revnim odprli nove priložnosti in razširili dostop do zdravstva za starejše, revne in invalide ter dodal, da bi bila brez tega stopnja revščine veliko višja. Odkar je na oblasti Barack Obama se je sicer število prejemnikov bonov za hrano povečalo za 13 milijonov; na trenutnih 47 milijonov državljanov Združenih držav Amerike.

Med revnejše prebivalce dežele svobodnih in pogumnih pa prav gotovo ne spada bivši košarkar Dennis Rodman znan tudi pod vzdevkom: črv. Rodman se je nedavno vnovič odpravil na potovanje h svojemu prijatelju, severnokorejskemu voditelju Kim Džong Unu. Le-ta je namreč praznoval 31-i rojstni dan in si zaželel ogleda košarkarske tekme med davno upokojenimi ameriškimi košarkarji ter domačo moško reprezentanco. Zmagali so domači z rezultatom 47 proti 39, Črv pa je pred začetkom tekme v polomljeni angleščini sestavil par besed ter zrecitiral znani napev: Vse najboljše za te.

Da bo mera polna se obrnimo še enkrat več preko velike luže. Zvezdnik akcijskih filmov in strokovnjak za borilne veščine ter tudi poklicni junak Steven Seagal razmišlja, da bi šel po stopinjah Arnolda Schwarzenegerja in kandidiral za guvernerja Arizone. Sprva je omembo kandidature le v šali naznanil med promocijo svoje nove kvazi resničnostne serije sedaj pa resno razmišlja o tem koraku v svoji karieri. Večnega heroja predvsem moti slaba varnost državnih meja, zaradi česar lahko po njegovem mnenju prihaja do premnogih terorističnih napadov. O tovrstnih problemih in o ocvrtih zelenih paradižnikih je Seagal razpravljal s šerifi zveznih držav Teksas, Nova Mehika in Louisiana.

ob 8.05

Poljski poslanci so zaradi ostrih izjav najvišjih britanskih politikov na račun priseljencev iz drugih držav članic Evropske unije pozvali k bojkotu britanske trgovinske verige Tesco. Britanski premier David Cameron je novembra napovedal sprejetje niza ukrepov, s katerimi želijo na Otoku zajeziti tako imenovani socialni turizem. Sprejeli naj bi jih po hitrem postopku. S 1. januarjem so se namreč iztekle še zadnje omejitve za delo državljanov Romunije in Bolgarije v Evropski uniji. Čeprav sta državi del unije postali že leta 2007, sta morali čakati sedem let, da lahko njuni državljani sedaj v celoti izkoristijo prednosti pravice do svobodnega gibanja delovne sile, sicer enega temeljnih gradnikov notranjega trga EU. Poljski premier Donald Tusk je v torek v odzivu britanskega kolega opozoril, da bo Poljska vložila veto na vsak poskus spreminjanja sistema socialnih pravic za delavce migrante na ravni Evropske unije.

Vse bolj in zdi se, da eksponentno pa se razvija tehnologija tri dimenzionalnega tiskanja. Na lasvegaškem sejmu zabavne elektronike sta se predstavila dva 3D-tiskalnika, ki za tiskanje namesto stopljene plastike uporabljata čokolado ali pa sladkor z okusom vanilje, mentola, jabolka, češnje ali melone. Tako lahko natisneta slaščice nenavadnih oblik in celo barvnih kombinacij. Manjši Chefjet lahko ustvarja v eni barvi, večji Chefjet Pro pa je sposoben natisniti večbarvne stvaritve. Tiskanje poteka tako, da čokolado oziroma sladkor nanašata sloj za slojem, vmes pa naprava počaka, da se prejšnja plast strdi. Slaščičarska tiskalnika Chefjet bosta za okoli 5 tisoč dolarjev na trg prišla v tekočem letu.

Znanost in tehnologija napreduje mnogo hitreje, kot je to zmožen doumeti sleherni misleči človek. Njen razvoj je hitrejši od same refleksije njenega vpliva na vsakdanjost. Kolegij raziskovalnih znanstvenikov iz univerze MIT tako med drugim napoveduje, da bodo v roku petih let odšli v pozabo naslednji predmeti današnje vsakdanje uporabe. DVD predvajalniki, klasični GPS sistemi, ki jih bodo zamenjali pametni telefoni, telefonska internetna povezava, digitalni fotoaparati in avtomobilski ključi. Slednja dva naj bi prav tako zamenjali pametni telefoni, ki bodo kot kaže, postali človekov priključek v svetovni meta-organizem.

ob 9.05

Iz pisarne guvernerja ameriške zvezne države New York Andrewa Cuomoa so sporočil, da je 20 bolnišnicam po državi z izvršnim ukazom dovoljeno razdeljevanje marihuane bolnikom z določenimi hudimi boleznimi, kot je recimo rak. Coumo je bil doslej proti legalizaciji marihuane v zdravstvene namene, vendar je splošno mnenje ljudstva spremenilo tudi njegovo lastno. Okrog 58 odstotkov Američanov podpira legalizacijo marihuane za vse namene, več kot 80 odstotkov prebivalcev države New York pa zagovarja legalizacijo medicinske marihuane. O Cuomu se sicer govori kot o možnem predsedniškem kandidatu demokratov leta 2016.

Ob vnovičnem vsesplošnem govorjenju o vremenu pojdimo še mi s tokom in povejmo eno o vremenu. V Avstraliji je zaradi vremenskih razmer poginilo nič več in nič manj kot 100 tisoč netopirjev. Ti so na potepanju po zvezni državi Queensland naleteli na oviro, ki se imenuje ali bolje, nosi lastnost: 43 stopinj celzija. Omenjena temperatura je namreč točka prešitja za mala leteča bitja. Več ne gre. Prevelika vročina pri netopirju povzroči odpoved srca. Severno-vzhodna država v deželi tam spodaj se sedaj sooča s polji črne mrhovine.

Zanimivosti je moč najti tudi v svetu umetnosti. Britanski kipar Jamie McCartney je postregel z eno bolj zanimivih razstav lanskega leta, zidom, na katerem je ovekovečil 400 vagin. McCartney je preživel več kot polovico desetletja z ustvarjanjem odlitkov ženskih mednožij in iz njih v letu 2013 naredil razstavo : The Great Wall of Vaginas. Za serijo desetih podestov z odlitki je rekrutiral okrog 400 žensk, starih med 18 in 76 let.

Ker je umetnost vedno v paru, dodajmo še četrti britoff. V Novi galeriji v New Yorku za marec napovedujejo razstavo umetnin, ki so jih nacisti označili za dela degenerirane umetnosti. Na postavitvi z naslovom Degenerirana umetnost: Napad na moderno umetnost v nacistični Nemčiji 1937 bo med drugim mogoče videti dela Maxa Beckmanna, Georga Grosza, Ernsta Ludwiga Kirchnerja in Paula Kleeja. Vsa dela, ki bodo razstavljena v New Yorku, so bila leta 1937 na ogled na razstavi, ki so jo v Münchnu organizirali nacisti. Postavitev v New Yorku, ki bo na ogled od 13. marca do 30. junija, bo tematizirala zgodovinsko ozadje slik

ob 10.05

Vatikan je omejil uporabo častnega naziva monsinjor. Naziv bodo po novem lahko dobili le še duhovniki, stari najmanj 65 let, in cerkveni dostojanstveniki na visokih položajih. Nova pravila sicer ne veljajo za obstoječe monsinjorje. Naziv, ki pomeni »moj gospod«, se v katoliški cerkvi uporablja od srednjega veka, prejeli pa so ga duhovniki, stari 35 let, na priporočilo škofa. Kritiki menijo, da je sistem spodbujal protekcijo in karierizem ter uvajal nov sloj duhovščine v cerkveni hierarhiji, ki jo želi papež Frančišek poenostaviti. Uporabo častnih nazivov je leta 1968 močno omejil že papež Pavel VI., na katerega so pogosto sklicuje tudi Frančišek.

Od župnikov do seksa je majhen korak zato se v drugi vesti obračamo na Kitajsko kjer ima 23-letna umetnica iz Pekinga He Chengayo  svoj pogled na omenjeno radost življenja. Šengajeva na svoj način interpretira poskus kitajskega predsednika Xi Jinpinga  da implementira tako imenovane »kitajske sanje.« Žinpingov sanjski pogled seže do narodne enotnosti in politične prosperitete medtem, ko Sangajeva kitajske sanje razlaga s pomočjo Freudove knjige: Interpretacija sanj. Vsestranska umetnica meni, da je želja enopartijskega sistema po enotnih sanjah milijarde in pol prebivalcev smešna in nepravična. Pravica bi bila mogoča, če bi kitajske sanje pomenile orgijo a ker ne, se je Sangajeva odločila posvetiti promociji seksa in svobodne volje na Kitajskem. Za začetek je odprla malce večji sex shop kjer s pomočjo Freuda interpretira kitajske sanje in odpira prostor za mokre sanje.

Od župnikov preko seksa ni možno iti drugam kot v znanost. Znanstvena revija The Nature je objavila projekcijo tistega s čimer se bodo eksaktne vede še največ ukvarjale v pričujočem letu. Na prvem mestu bo genetika nato raziskovanje Marsa, proučevanje možganskega delovanja, razvoj novih načinov spopada z rakavimi obolenji in virusom HIV, pa do novih načinov pridobivanja električne energije, razvoja skladiščenja toplogrednega ogljikovega dioksida in povrnitve vida pri ljudeh, ki so ga izgubili zaradi bolezni.