E pa pranje denarja

E pa pranje denarja

Aktualno-politična novica
7. 7. 2014 - 12.00

Najnovejše dejavnosti Evropskega parlamenta napovedujejo oster boj proti kriminalu belih ovratnikov. Evropski poslanci namreč pospešeno delajo na sprejetju zakonodaje, ki bo preprečevala pranja denarja. V ta namen so marca že družno, z dvotretjinsko večino, izglasovali vzpostavitev posebnega javnega registra evropskih podjetij. Pri boju proti finančnim mahinacijam se poslanci sklicujejo na poročilo Svetovne banke, ki ugotavlja, da so pri pranju denarja v 70 odstotkih primerov udeležena slamnata podjetja.

Žal njihovih stališč ne podpira Svet Evropske unije, torej ministri in predsedniki vlad držav članic. Slednji so namreč zavrnili možnost vzpostavitve kakršnegakoli bodisi javnosti dostopnega bodisi nedostopnega registra podjetij. Počasni bruseljski mlini bodo, glede na trenuten potek dogodkov, predlog zakona o preprečevanju pranja denarja obravnavali vse do jeseni. Takrat naj bi ob pomoči spravnega odbora prišlo do soglasja med Svetom Evropske unije in Evropskim parlamentom.

Kriminal belih ovratnikov v teh dneh predstavlja precejšnjo nevšečnost tudi odhajajočemu predsedniku Evropske Komisije, Joseju Manuelu Barrosu. Slednji je pred Sodiščem Evropske unije zaslišan kot priča v najnovejšem lobističnem škandalu. Predmet spotike so skrivna pogajanja med Evropsko Komisijo in tobačnimi korporacijami, ki so jih predstavljali lobisti. Obtožbe segajo do samega vrha Komisije, saj naj bi v afero bili vpleteni tudi posamezniki iz najožjega kroga okoli Barrosa. Komisija je sicer zavezana Svetovni zdravstveni organizaciji, da so vsa njena pogajanja s tobačnimi podjetji ter njihovimi predstavniki javna in transparentna.

Komisija se te dni zapleta v spore tudi z nekaterimi državami članicami. Predmet spotike predstavlja trgovsko-investicijski sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, imenovan TTIP. Pogajanja je namreč vseskozi vodila komisija, trenutno pa je predlog trgovinskega sporazuma v usklajevanju med Evropskim Parlamentom in Svetom Evropske unije. Zaradi nezmožnosti neposrednega vpliva na pogajalski proces, so v 16 izmed 28 parlamentov držav članic Evropske unije podpisali pismo evropskemu komisarju za trgovino Karlu de Guchtu. O razlogih, zakaj nekatere države članice niso zadovoljne s potekom pogajanj, smo povprašali Pio Eberhard, direktorico Corporate European Observatoryja:

Izjava dostopna v prispevku

Sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike ne gre zamenjevati z bolj znanim nastajajočim tajnim mednarodnim sporazumom TISA. O razlikah in tudi podobnostih med obema sporazumoma nam Eberhartova pove:

Izjava dostopna v prispevku

Istočasno nas Eberhartova opozori, da je tekom celotnega procesa sprejemanja trgovinskega sporazuma prihajalo do lobiranj s strani mednarodnih korporacij, ki so si želele mednarodni trgovsko-investicijski sporazum po svoji meri:

Izjava dostopna v prispevku

Dvanajst držav članic Evropske unije je posvarilo poslovneže in gospodarstvenike o tveganem poslovanju z izraelskimi naseljenci, ki okupirajo ozemlje Gaze. Svarila vseh dvanajstih držav so si medsebojno zelo podobna, pri čemer najbolj izpostavljajo pravno-formalna tveganja sklepanja poslov s tamkajšnjimi izraelskimi naseljenci. Med zaskrbljenimi državami se je med drugim znašla tudi Slovenija. O razlogih za slovensko svarilo gospodarstvenikom in poslovnežem smo povprašali ministra za zunanje zadeve v odhodu Karla Erjavca:

Izjava dostopna v prispevku

Opozorila s strani nekaterih članic Evropske unije so tokrat prišla neposredno po eni največjih izraelskih vojaških operacij na območju Gaze v zadnjem času. Države opozarjajo, da lahko zaradi možne kršitve človekovih pravic in svoboščin na tem območju v prihodnosti pride do mednarodnih sankcij. Erjavca smo zato povprašali, ali bi Slovenija podprla mednarodne sankcije proti Izraelu:

Izjava dostopna v prispevku

Evroobmočje bo po prvem januarju 2015 bogatejše za novo članico. Skupini osemnajstih držav, ki uporabljajo skupno evropsko valuto evro in so članice evropske monetarne unije, se bo tako pridružila še devetnajsta, Litva. Evropska komisija je namreč njeno pristopno prošnjo ocenila kot utemeljeno. Litva tokrat izpolnjuje vse zahtevane konvergenčne kriterije. Leta 2006 so ji prav ti povzročali precej preglavic, saj je bila zavoljo tedanje visoke stopnje inflacije njena prošnja za pridružitev monetarni uniji zavrnjena.

Iz gospodarskega na spletno področje. Ameriški ponudnik spletnih storitev Google je umaknil več kot 70.000 povezav do različnih internetnih medijskih zapisov. Google tako želi pokazati, da spoštuje nedavno sodbo Sodišča Evropske unije. Pred enim mesecem je namreč to sodišče odločilo, da mora ameriško podjetje ob morebitni zahtevi svojim klientom omogočiti tako imenovano pravico do pozabe. Številni mediji so zaradi tega že dobili obvestila, da so njihovi članki izvzeti iz zadetkov Googlovega spletnega iskalnika.

Google sicer poroča, da je dnevno okoli tisoč zahtevkov za izbris zastarelih in nepomembnih informacij iz njihovega spletnega iskalnika. V isti sapi zagotavljajo, da informacije niso izbrisane s svetovnega spleta, pač pa so le odstranjene iz njihove iskalne baze. Tovrstna interpretacija sodbe razumljivo najbolj jezi prav novinarje, saj so izmed vseh umaknjenih vsebin najbolj na udaru njihovi članki. Google zagotavlja, da bodo pri bodo pri nadaljnjem izvajanju odločitev Sodišča Evropske unije upoštevali tudi njihova mnenja.

E pa novice je zbral in pripravil Martin Kovač

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness