E, Pa so le prodali kupone!

E, Pa so le prodali kupone!

Aktualno-politična novica
14. 7. 2014 - 12.00

Tedenski pregled evropskih novic začenjamo z dogajanjem na vzhodu Ukrajine. Potem ko so voditelji samooklicanih ljudskih republik Donecka in Luhanska negativno odgovorili na ukrajinsko prekinitev ognja in odklonili mirno predajo novim oblastnikom, se v vzhodnih delih države spopadi nadaljujejo. V odgovor na početje separatisov je Evropska unija zato pripravila paket novih sankcij, ki pa tokrat za čuda niso namenjene ruskim veljakom. Kazni v obliki zamrznitve premoženja in preklica vize so zadele enajst najvidnejših vodij separatističnih gibanj, med drugim tudi samooklicanega premierja Ljudske republike Doneck Alekseija Borodaija in njegovega somišljenika in soborca Marata Bashirja, ki je nase prevzel vodenje nič manj ljudske republike v Luhansku. Poleg novopečenih državnikov je svoje mesto na seznamu dobil tudi Nikolaj Kozitsyn, komandant kozaških sil, ki naj bi prek ukrajinsko-ruske meje prestopile na pomoč proruskim upornikom. Po novih imenovanjih evropska kazenska lista sedaj obsega že 72 imen, večinoma ruskih pomembnežev ali pa voditeljev proruskih upornikov v vzhodnih regijah.

Čeprav Evropska unija nadaljuje z dodeljevanjem sankcij posameznim državljanom, pa za zaprtimi vrati potekajo pogovori med državami članicami o kolektivnem embargu na prodajo orožja Rusiji. Mnoge izmed držav so že uvedle podobne ukrepe, orožarska trgovanja z Rusijo sta tako že prekinili Velika Britanija in Nemčija, slednja je namreč že prekinila gradbena dela na sto milijonov vrednem vojaškem kompleksu na ruskih tleh. Največ prahu pa je gotovo dvignila francoska prodaja dveh bojnih ladji “Mistral” v last ruski mornarici. Medtem ko se večina držav, ki predstavljajo pomemben delež orožarske industrije v Evropi, negativno opredeljuje do prodaje orožja Rusiji, Francija in Španija ostajata na nasprotnem bregu in ne želita sprejeti konkretnih ukrepov, vse dokler ne bo dogovorjena kolektivna usmeritev znotraj Evropske unije.

Nadaljevanje napetosti, nizek življenjski standard in obubožan ukrajinski državni aparat so mnoge državljane spodbudili k iskanju boljšega življenja zunaj svoje države. Po poročanjih agencije Easo naj bi povprečno število prošenj za evropski azil v začetku nemirov v marcu naraslo za sedemkratnik v primerjavi z obdobjem pred majdanskimi vstajami. Na ugodno razrešitev zahtev prošnje za vstop v rajske dežele Zahoda sedaj čaka 2000 Ukrajincev, kar pa niti ni veliko, če ob bok postavimo podatek, da naj bi v času spopadov ukrajinsko ozemlje zapustilo 110.000 državljanov, ki so se odločili, da bodo raje priložnosti za boljše življenje iskali na Vzhodu.

Nadaljujemo s farmacevtskimi novicami. Francosko podjetje Servier je evropski komisar za konkurenco Juoaquin Almunia obsodil škodljivega upravljanja s patentom za svoj produkt Perindopril, zdravilo za zdravljenje povišanega krvnega tlaka, ki je omenjenemu podjetju prinašal celo milijardo letnih prihodkov. Ker pa patentno pravo zahteva, da podjetja po določenem času naredijo molekulsko formulo dostopno konkurentom, ki začnejo s proizvodnjo cenejših generikov, se vodilni v podjetju Servier niso želeli odpovedati ugodnostim monopolne pozicije. Zato so z različnimi ukrepi, kot so sekundarni patenti in odkupi konkurenčne tehnologije, poskušali zadržati, da zdravilo pride na trg. Ker pa je seveda prosti trg svetinja Evropske komisije, je takšno početje po mnenju  njenih varuhov nezakonito. Če bo tožba potrjena, bo moralo francosko podjetje plačati kazen v višini 427 milijonov evrov. Med podjetji, ki so bila ujeta na delu kartelnega dogovarjanja s Francozi, pa je tudi slovenska Krka.

Svojevrstna dogovorjena trgovina ravno tako poteka znotraj najvišjih položajev evropskih institucij. Najverjetnejši kandidat za novega predsednika Evropske komisije Jean-Claude Juncker je podal roko kolegom s politične leve sredine in napovedal, da bo mesto komisarja za gospodarstvo pripadalo socialdemokratom kot del dogovora o gradnji velike sredinske koalicije. V uvodnem nagovoru je tako trkal na levičarska srca, ko je napovedal, da Evropa potrebuje pravično plačano delo, zagotovljeno minimalno plačo in večjo fleksibilnost pri reševanju proračunskih težav. Takšne obljube so nujni del politične igre, saj konservativni kandidat potrebuje večino na glasovanju v Evropskem parlamentu, da bo lahko zasedel vodilno mesto predsednika komisije. Glede na že javno izrečeno podporo predsednika evropskih socialdemokratov Martina Schulza zmaga konservativne sredine ne bo presenečenje.

Evropska komisija je prvič po začetku prodaje emisijskih kuponov leta 2005 namenila izkupiček za financiranje raziskav na področju obnovljivih energij. Skupni znesek naj bi znašal milijardo evrov, prvi paket financ pa je v raziskave prinesel dobrih 89 milijonov evrov. Naj opozorimo, da se je projekt komisije izkazal za neuspeh, potem ko je cena za tono ogljičnih izpustov leta 2008 znašala 30 evrov in po gospodarski krizi padla na borih 5 evrov. O tem, kako je potekalo koriščenje kuponov po dotični finančni shemi, smo govorili z Barabaro Kvac vodjo programa Podnebje v  društvu Focus.

Poslušaj.

Kako pa v društvu ocenjujejo uspeh finančne sheme ogljičnih kuponov?

Poslušaj.

 

Evropska komisija kljub temu ostaja optimistična in napoveduje, da bodo onesnaževalci postali motor za razvoj inovacij za zmanjšanje ogljičnih izpustov.

 

Projekt podpira Evropski parlament

 

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness