Arheologija in turizem, to je lepi par

Oddaja

Današnja oddaja Govoriš kohezijsko? se je bila odpravila v Bohinjsko Bistrico, kjer pod vodstvom arheologinje Mije Ogrin deluje zasebni zavod ArheoAlpe. V zavodu je zaposlena zgolj Mija Ogrin, nekdanja vodja Gorenjskega muzeja, ki pa sodeluje z Občino Bohinjska Bistrica, Turizmom Bohinj, lokalno knjižnico ter šolo. Dejavnost ArheoAlpe sodi na področje arheologije, pa tudi izobraževanja in turizma. Mija Ogrin razloži, kaj vse zavod počne. 

izjava 

Zavod je bil ustanovljen konec leta 2016, na prve kohezijske projekte ministrstva pa so se začeli prijavljati že leta 2017 in bili že prvič uspešni. 

izjava 

Zavod ArheoAlpe je tako za leto 2017 in nato še za leto 2018 prejel 6 tisoč evrov sredstev letno za delno financiranje plače Mije Ogrin. Na razpis ministrstva za Kulturo pa se leta 2020 ni več mogla prijaviti. Ogrin pojasni, da ni izpolnjevala pogojev razpisa, saj je sama med drugim tudi poslovodja zavoda. 

izjava 

Arheološka prizadevanja niso odvisna le od evropskih projektov in kohezijskega denarja, saj jih finančno podpira tudi občina. Kako podpirajo izkopavanja, pojasni mestni svetnik Občine Bohinj in predsednik Krajevne skupnosti Stare Fužine, Bojan Traven.

izjava 

Arheološka odkrivanja visokogorskih območjih so novost zadnjih let, saj je pred tem veljalo, da so Julijske Alpe stalno poseljene šele zadnja stoletja in ne že od petega tisočletja pred našim štetjem, torej od tedaj, ko so živeli ljubljanski koliščarji. Izkopavanja potekajo pod vodstvom Mije Ogrin, ki nato za pomoč najame arheologe ter študente arheologije. Občina odkrivanja naselbin, torej tudi honorarje arheologov, financira preko zavoda Turizem Bohinj. Direktor Turizma Bohinj Klemen Langus utemelji, zakaj vidi arheologijo kakor del trajnostnega turizma in se čuti dolžnega financirati arheološke raziskave. 

izjava 

Zavod ArheoAlpe z zavodom Turizem Bohinj sodeluje že od svojega nastanka leta 2017. Klemen Langus pojasni, kako se je začelo sodelovanje Turizma Bohinj in Mije Ogrin. 

izjava 

Neuspeli arheološki park Ajdovski gradec bi tako predstavljal naselbino, najbolj znano po omembi v Prešernovem epu Krst pri Savici. Prešeren jo namreč navaja kot kraj zadnjega Črtomirjevega boja in njemu zvestih poganov pred vojsko Valjhuna in Kajtimara. 

poezija 

Razvaline, ki jo omenja Prešeren v interpretaciji Janka Krištofa, ni. In ni arheološkega parka, ustvarjenega okoli hriba. Park bi bil sestavljen iz več informativnih točk, urejene poti na hrib in prostora ob vznožju za interaktivne delavnice. Oblika tega muzejskega prostora pa bi spominjala na arheologovo lopato, ki pri iskanju zakladov dvigne zemljo. 

Arheološki park, ustvarjen okoli železnodobne hribovske naselitve na Ajdovskem gradcu, tako ne obstaja. Obstaja pa hrib, pot nanj in možnost vodenega ogleda pod vodstvom Mije Ogrin. Tam sicer niso izkopali slovanskih ostankov, ki bi dokazovali Črtomirjevo prisotnost, so pa tu ljudje dokazano živeli v železni dobi, 2500 let pred našim štetjem. To dokazuje tudi jekleni nož, katerega replika je razstavljena na vrhu griča, poleg informativnih tabel. Langus o trenutni podpori Turizma Bohinj projektu ArheoAlpe in upanju o nadaljnji umestitvi arheologije v turistično ponudbo. 

izjava 

Ob predhodni najavi so torej na voljo različno dolgi vodeni pohodniški ogledi s poudarkom na arheološki dediščini. Lahko se sprehodite po Bohinju, od Ajdovskega gradca pa do Bohinjskega jezera, ali po visokogorskih najdiščih, kot so Vogel, Pokljuka in Jelovica. Pohodi trajajo tudi do deset ur. Vodeni pohod na Vogel je na primer kombinacija ogleda temeljev srednjeveške koče, cvetja, antičnih ostankov naselbine in sirarne. Strokovno vodstvo je dragoceno zato, ker staroveški ostanki dobe brez razlage arheologa ne povedo ničesar in niso videti nič kaj impresivno.  

Kljub vsemu pa vodeni ogled najdišč ni prva izbira za povprečnega turista. Težave pri spreminjanju odnosa ljudi razloži Ogrin. 

izjava 

Ponudi pa tudi rešitev in primer dobre prakse.

izjava 

Z Ogrin se strinja Langus, ki doda, da je uživanje v kulturni dediščini na Gorenjskem že turističnim delavcem težje prodati kot uživanje na plaži. 

izjava 

Eden od načinov ohranjanja zavedanja o pomenu lokalne kulturne dediščine je z izobraževanjem. Mija Ogrin tesno sodeluje z osnovno šolo v Bohinjski Bistrici, Osnovno šolo doktorja Janeza Mencingerja. Na šoli vodi arheološki krožek in občasne delavnice. Šola pa sodeluje tudi pri turističnih natečajih o lokalni dediščini. Učiteljica zgodovine Lucija Markelj Jensko izpostavi primer sodelovanja šole z ArheoAlpe in drugimi institucijami pri izbirnih predmetih.

izjava 

Vpletenost arheologije in lokalne kulturne dediščine v poučevanje je redka in izziv zaradi določil učnega načrta. Ta se sicer deli na obvezne ter izbirne učne vsebine, v okviru katerih lahko kvaliteten učitelj otrokom med drugim govori tudi o lokalni zgodovini, vendar pa časa za izbirne učne vsebine po navadi zmanjka. Markelj o načinih, kako kljub časovni stiski najti prostor za lokalno zgodovino, na primer za dediščino Ajdovskega gradca. 

izjava 

Eden izmed načinov je torej izbirni predmet arheološki krožek. Ta pod vodstvom Mije Ogrin poteka že tri šolska leta in je tako popularen, da ga obiskujeta kar dve skupini, mlajša in starejša. Letos je zaradi pandemije žal odpadel. Lucija Markelj opiše aktivnosti krožka. 

izjava 

Kultura je v času finančne stiske pogosto žrtveno jagnje za krpanje lukenj v proračunu. Traven zagotavlja, da bo Bohinj svoje financiranje odkrivanja ter promoviranja kulturne dediščine le še okrepil.

izjava 

Bohinj letno obišče okoli 250.000 obiskovalcev. Z izjemo letošnjega leta, seveda. Langus o tem, kakšen naj bo popandemijski turizem. 

izjava 

K bolj butičnemu, trajnostnemu turizmu bo pripomoglo tudi vključevanje v projekte, kot je Juliana Trail, in povezovanje s širšo okolico. Ogrin. 

izjava 

Trajnostna naravnanost turizma se kaže tudi v njegovi usmeritvi k čim večji vključenosti domačinov v projekte. Zavod Turizem Bohinj zaključuje projekt digitalizacije več stavb kulturne dediščine. Dveletne projekte digitalizacije je financiralo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo z razlago, da ohranjanje kulturne dediščine spada pod vlaganje v turizem. Letos bo tako zaključenih 25 projektov digitalizacije kulturne dediščine po vsej Sloveniji. Langus predstavi projekt in upa na njegove pozitivne učinke na domačine. 

izjava 

Kulturna dediščina, ki budi lokalni ponos, ostaja tudi v prihodnosti pomembna komponenta turistične ponudbe, tudi v občinskem programu. Občina Bohinjska Bistrica s tem upravičuje že šestletno financiranje visokogorskih izkopavanj projekta ArheoAlpe. Traven razloži, kako zavedanje domačinov omogoči ohranjanje kulturne dediščine in zavezanost k trajnostnemu turizmu. 

izjava 

Traven meni, da je zavedanje Bohinjcev o pomenu kulturne dediščine edinstveno, kar jim daje motivacijo za vzpostavljanje trajnostnega turizma in prioritizacijo domačinov. 

izjava 

Pove tudi, da Bohinj ni in nikoli ne bo Bled.

izjava 

Kozehijsko sta Bohinj raziskali Gea in Lucija. Kohezijščino sva govorila Rasto in Muri, tehniciral je Linč.

 

Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko II?, ki ga podpira Evropska komisija. Podana mnenja v oddaji ne odražajo mnenja Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo v oddaji podanih informacij

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.