Osušeni levant

V luči svežih klimatskih raziskav, ki opozarjajo na sušno stanje celotnega Bližnjega vzhoda, kar ne pripomore k stabilnosti regije, je presenetila novica o malone zgodovinskem sporazumu deljenja vodnih virov med Izraelom in Jordanijo. Srčika podpisanega sporazuma je razsoljevalni obrat v primorskem mestu Akaba, ležečem na južni meji omenjenih držav, ki bo olajšal stanje v Jordaniji. Ne gre le za spopad s podnebnimi težavami, temveč tudi za sočasne nestabilnosti regije. Če suša razseli ljudi znotraj držav, ko zapuščajo podeželje, dodatno zaostritev povzročijo begunci iz sosednjih držav. Stanje nam natančneje oriše Munqeth Mehyar, direktor regionalne nevladne organizacije EcoPeace Middle East:

Izjava.

Mehyar je prav tako opisal kapacitete razsoljevalnega obrata, ki bo sposoben proizvajati med 65 in 80 milijonov kubičnih metrov vode, od katere bo Izrael prejel 35 milijonov. V zameno je Tel Aviv Jordaniji dovolil črpanje večjih količin vode iz jezera Tiberias na severu Izraela. Zamenjava koristi Amanu, saj se Jordanija spopada z največjim pomanjkanjem vode ravno v severnih delih države zaradi suše na eni strani in več milijonov beguncev na drugi:

Izjava.

Del dogovora obljublja več vode tudi okupiranim palestinskim ozemljem, četudi je tu volja Izraela odločujoča. Znani so primeri, ko je Izrael omejeval dostavo vode v Gazo, kar ne izhaja iz nikakršne nuje, temveč politične igre. Nadaljuje Munqeth Mehyar:

Izjava.

Mehyar še opiše obljubljeni megalomanski kanal, ki bi ostanke razsoljene vode pretakal iz Rdečega v Mrtvo morje. Gladina slednjega se zaradi prekomernega izkoriščanja naravnih vodotokov vsako leto zniža za meter.

Izjava.

Regionalno pomanjkanje vode ima več kot en vzrok. Po eni strani se lahko zaradi klimatskih sprememb govori o skoraj desetletnem obdobju suše, po drugi strani pa so obstoječi viri vode zaradi številčnosti prebivalstva izkoriščeni prek trajnostnih meja, milijone beguncev pa še dodatno poslabša težavne situacije. O sirskem primeru, kjer je suša ustvarila izvrsten agar za hujskanje upora, smo se pogovarjali z Richardom Seagarjem (izg: sigarjem), enim od avtorjev omenjene raziskave in profesorjem kolumbijske univerze iz ZDA:

Izjava.

Sočasna ugotovitev raziskave je, da klimatska sprememba močno poslabša razmere v nestabilnih državah. Nadaljuje Seagar:

Izjava.

Podobne poglede ima tudi Munqeth Mehyar, ki opiše delovanje Jordanije glede priprav na večje vodne potrebe. Tik pred povečanjem dotoka sirskih beguncev sta Jordanija in Savdska Arabija v z begunci preplaveljeni regiji zgradila vodotok:

Izjava.

Seagar tu izpostavi, da suša ni le problem regije, temveč celotnega sveta. Glavna razlika je le, da so stabilne države odpornejše na posledice klimatskih sprememb:

Izjava.

Širši pogled na problematiko oskrbe z vodo nam je orisal Jernej Župančič, profesor politične geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani:

Izjava.

Prav tako je treba opozoriti, da so občutni vplivi klimatskih sprememb neizogibni. Nadaljuje Jernej Zupančič:

Izjava.

Podobno misel izpostavi tudi Richard Seagar, ki poudari, da se bomo s posledicami klimatskih sprememb soočili še tekom pričujočega stoletja:

Izjava.