Vojna za manjšinski status
Visoko sodišče v indijski zvezni državi Manipur je vladi zvezne države aprila naložilo, naj zvezni vladi predlaga podelitev statusa registriranega plemena ljudstvu Meitei. To bi pomenilo priznanje hindujskega ljudstva Meitei za etnično manjšino, s čimer bi to pridobilo tudi posebne pravice. V dolini Imfal živeči Meiteii sicer predstavljajo več kot polovico nekaj manj kot treh milijonov prebivalcev Manipurja, indijske zvezne države ob meji z Mjanmarom. Status registriranih plemen tam že ima okrog 30 etničnih skupin, ki živijo predvsem v hribovskih predelih zvezne države in so večinoma kristjani. Ljudstva se delijo v dve skupini: Kuki in Naga. Kukiji so med priznanimi manjšinskimi ljudstvi najštevilčnejši. Pripadniki priznanih etničnih manjšin nasprotujejo temu, da bi večinsko prebivalstvo Manipurja, torej Meiteii, dobilo isti status.
V začetku maja je Vseplemenska študentska zveza Manipurja proti vpisu ljudstva Meitei na seznam registriranih plemen organizirala proteste, ki se jih je udeležilo več kot 60 tisoč ljudi. Z njimi so se na etnično mešanih območjih spopadli meiteiski protiprotestniki. Istočasno so Meiteii v dolini, kjer so v večini, požgali več hiš in krščanskih cerkva. Okrog tisoč ljudi je bilo tisti dan prisiljenih zbežati, naslednji dan pa se je ta številka že približala petmestni. Posredovali sta vojska in paravojaška enota Assamski strelci. Vlada zvezne države je uvedla policijsko uro in blokado internetne povezave, ki še zmeraj traja. Nasilja pa to ni ustavilo, oboroženi spopadi z nekaj vmesnimi presledki trajajo že štiri mesece. Stanje na terenu opiše aktivist in pisatelj Harsh Mander, ki je območje obiskal pred kratkim.
Od izgredov v maju je zaradi spopadov in linčanj umrlo okrog dvesto ljudi, razseljenih pa jih je več deset tisoč. Obe strani sta formirali svoje milice in postavili barikade ter improvizirane bunkerje na mejah med svojimi naselitvenimi območji, iz katerih so pripadnike druge skupine tako ali drugače pregnali. V manipurski prestolnici Imfal v istoimenski dolini tako ne živi več niti ena kukijska družina, podobno pa so Kukiji s hribov izgnali Meiteie.
Čeprav je nasilje obojestransko, pa so spopadi veliko bolj prizadeli in veliko bolj ogrožajo Kukije, pojasnjuje Ram Puniyani z mumbajskega Centra za študije družbe in sekularizma.
Policijo v Manipurju sestavljajo Meiteii. Tako se policija na linčanja in posilstva Kukijev v dolini ne odziva. To je postalo očitno, ko se je v drugi polovici julija po družbenih omrežjih razširil posnetek nasilja nad dvema kukijskima ženskama, s katerima je več meiteiskih moških paradiralo po ulici. Ženski trdita, da so ju tudi posilili. Prej sta se ženski pred napadalci zatekli na policijsko postajo, a ju policija ni zaščitila. Posnetek so na družbenih omrežjih začeli deliti dva meseca po incidentu, indijsko vrhovno sodišče pa je ugotovilo, da je policija čakala dva tedna, preden je uradno začela preiskavo.
Zvezna vojska je na terenu večinoma pasivna, je pa uspela na nekaterih območjih vzpostaviti tamponske cone med meiteisko in kukijsko skupnostjo, zaradi česar vojsko Meiteii obtožujejo podpiranja Kukijev. Prejšnji teden je na primer deset tisoč Meiteiev protestiralo proti vojaški zapori med okrožjema Bišnupur in Čuračandpur. Paravojaški Assamski strelci, ki so pod administrativno pristojnostjo zveznega notranjega ministrstva, operativno pa podrejeni vojski, so v spopadih bolj aktivno posredovali, pri čemer so večinoma preprečevali napade na Kukije. Strelci so tako prišli v konflikt z Meiteii. Članice ženskih organizacij, kot je na primer Meira Paibis, so večkrat poskušale blokirati pot strelcem in tako preprečiti njihovo posredovanje. Postavljanje državnih varnostnih sil na različne strani etničnega konflikta po Manderjevem mnenju pojasnjuje, zakaj spopadov niso zatrle.
Medetnični spor je tako pripeljal do dodatnega problema razkola v varnostnih silah države. Manipurska policija je v začetku avgusta celo ovadila Assamske strelce, ker naj bi ji blokirali pot in tako omogočili pobeg pripadnikom kukijskih milic. Ta razkol in eskalacijo, ki jo je omogočil, komentira Nitasha Kaul, profesorica politologije in mednarodnih odnosov ter direktorica Centra za študije demokracije na Univerzu v Westminstru.
Status registriranega plemena v Indiji pomeni priznanje posebnih pravic deprivilegiranim etničnim manjšinam. Med te pravice sodijo na primer kvote v administraciji in izobraževanju ter denarna pomoč. Protekcionistična ureditev, ki je relevantna za aktualno dogajanje, je prepoved nakupa zemlje na območjih registriranih plemen za pripadnike narodnosti brez statusa registriranih plemen. Če bo status dodeljen še Meiteiem, v Manipurju praktično ne bo etnične skupine, ki ne bi bila registrirano pleme. Če manjšine ne bi več imele posebnih pravic nasproti meiteiski večini, bi v resnici ukinili zaščito manjšin, meni Mander.
Meiteii so v manipurskih institucijah že v večini, po pridobitvi statusa registriranega plemena bi jim bila na voljo še mesta, ki so rezervirana za manjšine. Manipurski parlament ima 60 poslancev, izmed katerih je 19 poslanskih mest rezerviranih za registrirana plemena in eno za deprivilegirane registrirane kaste. Po pridobitvi manjšinskega statusa bi tudi teh devetnajst plemenskih poslanskih mest postalo dostopnih Meiteiem.
Zemlja pa je veliko bolj ključen problem. Če postanejo Meiteii registrirano pleme, jim bo omogočen nakup zemlje na kukijskih območjih. Kukiji, ki se preživljajo večinoma s kmetijstvom, se bojijo, da jih bodo bogatejši prebivalci gospodarsko bolj razvite doline izrinili. Ram Puniyani:
Prisotnost Kukijev v hribovskih območjih Manipurja Meiteii in manipurska vlada poskušajo delegitimirati z obtožbami, da je velik del Kukijev prišlekov iz Mjanmarja, česar popisi prebivalstva ne potrjujejo. Kukije prikazujejo tudi kot proizvajalce in preprodajalce drog.
Večina indijskih medijev je zelo redko poročala o dogajanju v Manipurju, dokler niso bili v to praktično prisiljeni, ko se je razširil že omenjeni posnetek nasilja nad kukijskima ženskama. Kolikor je bilo poročanja, so v medijih pogosto odmevala negativna stališča o Kukijih. V samem Manipurju je po ugotovitvah Uredniškega ceha Indije v medijih predstavljena izključno meiteiska perspektiva, pri čemer mediji pogosto zamolčijo zločine nad pripadniki ljudstva Kuki. O razlogih za takšno medijsko obravnavo dogajanja Puniyani.
Podobno kot mediji je dogajanje ignorirala tudi zvezna vlada. Premier Narendra Modi je o spopadih molčal vse do objave posnetka z nasiljem nad ženskama. Takrat je opozicija v parlamentu proti premierju tudi vložila nezaupnico zaradi neukrepanja v Manipurju. To je predvidljivo uspešno prestal, saj ima njegova Bharatiya Janata Party, znana kot BJP, v zveznem parlamentu absolutno večino. Razen nedoločnih obljub, da bo zagotovil mir, Modi ni predstavil nobenih konkretnih načrtov, je pa obtožil opozicijo, da problem izkorišča za blatenje države. Neodzivanje vlade na dogajanje komentira Kaul.
Slab mesec po začetku spopadov je zvezni minister za notranje zadeve Amit Shah obiskal Manipur in obljubil, da bo dosegel prekinitev ognja, kar pa se ni zgodilo. Možnosti, da se to uresniči, so se po eskalaciji še zmanjšale. Konec junija je Forum plemenskih voditeljev v Manipurju sporočil, da zaradi, kakor so se izrazili, genocida nad Kukiji ne pristaja več na pogajanja z aktualno manipursko vlado pod vodstvom Nongthombama Birena Singha iz Modijeve stranke BJP. Forum je zahteval odstop manipurskega premierja, ki mu pripisujejo krivdo za spopade. Opozicija v zveznem parlamentu ima svoje predloge za končanje spopadov, ki jih povzame Mander.
Puniyani razloge za neukrepanje zvezne vlade vidi v koristih konflikta zanje. Delno je to zaradi hindujskega nacionalizma BJP-ja, toda vlogo igrajo tudi poslovni interesi.
Ljudstvo Meitei je imelo v preteklosti lasten regionalni nacionalizem, ki pa se je v zadnjem času zlil s hindujskim nacionalizmom v Manipurju in na zvezni ravni vladajoče stranke. Tako Kaul.
Verska nasprotja niso poglavitni razlog za medetnične spopade v Manipurju, ki jih lahko že označimo za državljansko vojno. Toda zaradi verskih razlik med Kukiji in Meiteii, in ker je hindujsko nacionalistična stranka BJP v tem primeru na strani večinskih Meiteiev, lahko dogajanje v Manipurju umestimo v trend napadov na verske manjšine po celotni Indiji.
Vir fotografije: lecercle, flickr, Creative Commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj