Jadran: med naftnim madežem in črnim zlatom

Zaloge nafte in plina vse bolj burkajo Jadransko morje na njegovi vzhodni obali. Obmorske države zahodnega Balkana že nekaj časa raziskujejo možnosti za razvoj energetskega sektorja na svojih obalah. Politika in nekateri sektorji gospodarstva poudarjajo razvojne možnosti, ki bi jih prinesel energetski sektor. Civilna družba pa na drugi strani opozarja, da je proces podeljevanja koncesij in oblikovanja pravnega okvira netransparenten in da lahko črpanje ogljikovodikov  prinese zaton že vzpostavljenih sektorjev, predvsem turizma. Hrvaška je že podelila koncesije za črpanje iz podmorskih nahajališč, v postopku zbiranja ponudb je trenutno Črna gora, raziskave opravlja tudi Albanija.

Ta teden je v črnogorski Budvi potekalo zadnje v vrsti srečanj jadranskih držav na to temo. Srečanje je spremljal tudi protest, Nataša Kovačevič iz črnogorske organizacije Green home opiše zahteve protestnikov:

Izjava

Protestnike skrbi predvsem potencialni vpliv naftnega sektorja na turizem, ki predstavlja pomemben del črnogorskega gospodarstva:

Izjava

Podrobnejšo razlago netransparentnosti v procesu podeljevanja koncesij pa nam je podala Ines Mrdovič, koordinatorka preiskovalnega centra MANS:

Izjava

Črna gora trenutno zbira ponudbe zainteresiranih podjetij za prvi krog raziskovanja. Hrvaška pa je koncesije za raziskovanje v 29 blokih že razdelila. Ti zajemajo tudi območje na meji med državama, kjer razdelitev ozemlja še ni določena. A kot pove Kovačevič je državi pri vprašanju črpanja ogljikovodikov na tem območju poenotil profitni motiv:

Izjava

Da je ekonomski pogled v primeru območja Prevlaka, kjer so državi še vedno dogovarjata o meji, preslepil odprto vprašanje skupne, potrjujejo tudi hrvaški novinar Igor Lasić:

Izjava

Hrvaška vlada je, ko gre za naftno raziskovanje storila korak naprej od Črne gore. Po opravljenih študijah je januarja petim družbam podelila pravice za nadaljnje raziskave in črpanje nafte ter plina na Jadranu. Geolog Bruno Saftič opiše stanje raziskav:

Izjava

Raziskovanja bodo predvidoma potekala pet let, hrvaška vlada pa si od tega v prvi fazi obeta 522 milijonov evrov, kolikor bodo podjetja OMV, Marathon Oil, Eni, Ina in Mediol gas  morala plačati za samo raziskovanje.

To pa naj bi bil šele začetek. Črpanje nafte in plina naj bi Hrvaški po mnenju njenih voditeljev prineslo ekonomsko blagostanje in državo odrešilo vse hujših ekonomskih težav. Toda, kot opozarja geolog  Bruno Saftič, je pred detajlnimi raziskavami o donosnosti projekta težko govoriti.  

Izjava

Ob zastremljenosti v ekonomske interese tudi na Hrvaškem pozabljajo na negativne posledice in tveganja raziskovanja in črpanja nafte ter plina. Številne okoljevarstvene organizacije opozarjajo na ekološko spornost projekta, črpanje nafte pa se bo po mnenju Lasića nedvomno odrazilo tudi na hrvaškem turizmu: 

Izjava

Svoje podmorske zaloge energentov začenja odkrivati tudi Albanija. Ta ima sicer precejšnje zaloge tudi na kopnem, med drugim največje naftno polje v celinski Evropi Patos Marinza. Nadzoruje jih državna naftna družba Albpetrol, največja rafinerija v državi pa je bila leta 2008 prodana ameriško-švicarskemu konzorciju. Potencialne podmorske zaloge ponujajo nove možnosti, država pa namerava raziskovanje prepustiti zasebnim podjetjem.

Kot mnoge države, ki odkrijejo zaloge tekočih goriv, si tudi balkanske države za vzornico jemljejo Norveško in njeno uspešno izrabo sredstev, ki izhajajo iz energentov. A ta primerjava je, kot poudarjajo naši sogovorci, poenostavljena. Saftič izpostavi geografske posebnosti Jadrana:

Izjava
 

Kovačevič poleg tega meni, da je vprašljivo, če imajo države zahodnega Balkana vzpostavljene primerne institucije za uspešno izkoriščanje svojih rezerv:

Izjava

Črpanje energentov v Jadranu pa ni zgolj strategija tamkajšnjih držav in dobička željnih podjetij. Takšno početje spodbuja tudi Evropska unija, ki v času ohlajenih odnosov z Rusijo išče kar največ alternativnih virov energentov, tako velikih kot majhnih. Kovačevič pove nekaj več o odnosu EU:

Izjava

Ob Evropski uniji pa imajo po mnenju hrvaškega novinarja Igorja Lasića svoje naftne interese tudi Združene države Amerike in seveda različni naftni lobiji:  

Izjava

Okoljski vplivi črpanja pa niso omejeni z državnimi mejami. Zato je slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve od Hrvaške zahtevalo vključitev v postopek z namenom presoje čezmejnih vplivov. Ministrstvo za okolje in prostor je danes dobilo poročilo o teh vplivih, o njegovi vsebini pa smo govorili z Vesno Kolar Planinšič, vodjo Sektorja za strateško presojo vplivov na okolje v Direktoratu za okolje:

Izjava