Slovensko gospodarstvo po volji Evropske komisije

Slovensko gospodarstvo po volji Evropske komisije

Oddaja
17. 4. 2015 - 17.00

Drugi osnutek Nacionalnega reformnega programa za leto 2015 in 2016 je doživel svoj debitantski izhod - vlada je danes z njim seznanila odbore Državnega zbora Republike Slovenije in Ekonomsko-socialni svet, torej sindikate in delodajalce. Vsebina programa predstavlja srednjeročni načrt vlade o prioritetnih ukrepih in projektih, ki pa morajo biti usklajeni predvsem s cilji dokumenta “Strategija Evropa 2020” - torej evropsko strategijo za rast in razvoj. Dotični reformni program mora biti do konca aprila poslan v blagoslov Evropski komisji.

Tekoče prioritete naj bi tokrat predstavljale že dolgo znani mantri političnega vrha - spodbujanje gospodarske rasti ter javnofinančna konsolidacija. Več pove minister za javno upravo, Boris Koprivnikar.

Izjava

Dokument obsega zgolj 30 strani, zato v njem niso opisane konkretne rešitve problemov. Sestavljajo ga bolj ali manj odnosi vlade do določenih vprašanj in idejne smernice, ki bodo nato morda oblikovale konkretne politike. O tem, kaj si vlada želi storiti, spregovori finančni minister, Dušan Mramor.

Izjava

Delodajalska stran Ekonomsko-socialnega sveta se načelno strinja z ukrepi, ki jih predvideva reformni program, vendar ob tem poudarjajo dvome, v kolikšni meri se bodo zapisane obljube uresničile. Nadaljuje predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Samo Hribar Milič.

Izjava

Zastopniki delojemalcev, ki so protiutež gospodarsko naravnanim silam Ekonomsko-socialnega sveta problem Nacionalne reformne strategije vidijo povsem drugače. O ideologiji, ki stoji za tovrstnimi načrti, Branimir Štrukelj, sindikalist.

Izjava

 

Prisluhnimo ministru za finance, Mramorju, ki pojasnjuje, kateri ukrepi so še ključni za zdrav razvoj naše podalpske domovinice.

Izjava

Pri privatizaciji podjetij v državni lasti vlada prelaga gospodarsko odgovornost na zaveze svojih predhodnic. Takšne in podobne izjave zakrijejo umankanje jasnih nacionalnih smernic upravljanja premoženja. Nadaljuje ekonomist Aleksander Aristovnik.

Izjava

Znotraj seznama za privatizacijo se nahaja  tudi bančni sektor. Ali lahko prodaja bank pripomore k reševanju kreditnega krča v Sloveniji?

Izjava

 

Vlada se v Nacionalnem reformnem programu dotakne tudi zdravstva in šolstva. Pri slednjem v ospredje postavi povezovanje gospodarstva in šolstva preko kariernih centrov ter svetovanj. Pri zdravstvu pa kot vedno omenijo temeljito reformo.

Izjava

O evfemizmu temeljita strukturna reforma ima svoje povedati Branimir Štrukelj.

Izjava

 

Najbolj v oči bode dejstvo, da ima vlada načrt nekatere ukrepe, ki so do sedaj veljali za ‘gasilske’, spremeniti v stalne. Kriza tako služi le kot izgovor za implementacijo nekaterih bolj trgu všečnih politik. Več Branimir Štrukelj.

Izjava

Goran Lukić iz Zveze svobodnih sindikatov opozori na zanimivo razliko med tem, kar Evropska unija terja in kar je zapisano v ustanovnih aktih te iste organizacije.

Izjava

Varčevalni ukrepi so, tako Lukić, do sedaj pripeljali le do še večjega socialnega obupa.

 

Na polju velikih investicijskih projektov vlada računa na denar tako imenovanega “Junckerjevega načrta”, katerega vrednost je predvidena v višini 300 milijard evrov. Vlada upa, da bo slovensko gospodarstvo deležno kosa te milijardne pogače, ki naj bi pripomogla k uresničitvi projektov, kot sta tretja razvojna os ali Železniška povezava Severni Jadran-Alpe, ki vključuje tudi drugi tir Divača-Koper. O možnostih investicijskih pomoči s strani Evropske komisije nadaljuje Aristovnik.

Izjava

Osnutek reformnega programa je trenutno v usklajevanju s socialnimi partnerji znotraj Ekonomsko-socialnega sveta. Ali lahko do konca meseca, ko je rok za oddajo dokumenta, pričakujemo še kakšne spremembe, nadaljuje Hribar Milič.

Izjava

Vprašanje je, kolikšno težo nosijo Nacionalni reformni programi in kako vplivajo na gospodarsko sliko držav članic Evropske unije. Nacionalne politike držav se v večji meri oblikujejo neodvisno od priporočil Evropske komisije, ta pa nato grozi nazaj z obljubami o kaznih. Kakšna je moč vpliva obravnavanega dokumenta, nadaljuje Aristovnik.

Izjava

Štrukelj se z Aristovnikom ne strinja. Zaključujemo z njegovo izjavo o poti tega dokumenta v center Evrope in njegovih morebitnih posledicah.

Izjava

Aktualno-politične oznake: 
Institucije: 
Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness