Državno upravne žrtve neustavnosti

Sodniki po vsej Sloveniji in – kot pravi predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević – načeloma na vseh sodiščih, odvisno od prostorske logike, so danes ob 10. uri in 90-dnevni obletnici poteka roka, ki ga je ustavno sodišče vladi Roberta Goloba in vsaj koalicijski večini strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica v državnem zboru postavilo za odpravo kršitev materialne neodvisnosti sodnikov in načela delitev oblasti, za eno uro ponovno protestno prekinili delo, a da zaradi tega ni bila odpovedana ali preložena niti ena sama zadeva ali obravnava. In ker je že ravno sreda, na svoj nizki materialni položaj in preobremenjenost že v četrto zapored opozarjajo v nekaterih primerih tudi z zgolj minimalno plačo za svoje delo nagrajeni zaposleni na večini upravnih enot po vsej državi. Na to, kako zelo kritično pravzaprav je na celotnem državno upravnem področju oziroma da so pri pogajanjih o odpravi plačnih nesorazmerij in plačni reformi neupravičeno zapostavljeni, pa so prav tako danes taisto vlado in koalicijo enotno opozorili, da je konflikt neizogiben, če k pogajanjem ne bo pristopila drugače, še sindikati državne uprave, ki ob delavcih na upravnih enotah zastopajo zaposlene v zaporih in finančni upravi, policiste, vojake, poklicne gasilce, veterinarje in druge, ki se za potrebe večstebrske reforme javnega plačnega sistema v pogajanjih uvrščajo v tako imenovani drugi steber. 

Ponovni protest sodnikov je sicer v prvi vrsti glede na posamezne izjave pokazal, da so vero v delujočo pravno državo pri nas naposled izgubili še sodniki, čemur je pritrdila sodnica okrožnega sodišča v Celju Tanja Dolar Božič, ki meni, da je neizpolnitev ustavne odločbe glede sodniških plač zamajala vero v Slovenijo kot pravno državo, poleg tega pa da vlada in DZ s tem resno ogrožata pravice slehernega državljana, saj da neizpolnitev te ustavne odločbe povzroča odvisnost sodne veje oblasti od izvršilne zakonodaje, neodvisnost sodstva pa je temeljna ustavna pravica vsakogar, ki potrebuje sodno varstvo. Tožilci, katerih plače so vendarle vezane neposredno na sodniške, se bodo o nadaljevanju stavke še odločili ta teden, ko je predvideno novo usklajevanje o ustavni odločbi na ministrstvu za javno upravo, ki ga glede na neodpravljeno neustavnost pri plačah sodnikov, sindikalno nezadovoljstvo ter razpad plačnega sistema na celotnem državno upravnem področju ne prav umno, a za razliko od svoje predhodnice veliko bolj javno anonimno vodi Franc Props iz Gibanja Svoboda.

Kako se reforme tega niti v skladu z reformo nič več enotnega, ampak po novem večstebrskega sistema plač javnega sektorja pravzaprav lotevajo v vladi, je sicer na skupni novinarski konferenci sindikatov državne uprave dal vedeti predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko, saj da je, medtem ko pogajanja v okviru drugih plačnih stebrov intenzivno potekajo že več kot leto dni in zato ne čudi, da so rezultat teh pogajanj na nek način že doseženi dogovori v vsaj ključnih vsebinskih točkah, vlada v tem času državno upravo po njihovem mnenju neutemeljeno in nerazumno povsem zapostavljala. Predlog vlade, ki da nima celovitega modela za odpravo plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah, metodologije ali pa vsaj nekih razumnih kriterijev za odpravo nesorazmerij, pa da plačnih nesorazmerij sploh ne odpravlja, ampak v marsikaterem primeru celo poglablja. 

Kljub temu da je vlada še preko prejšnje ministrice za pravosodje in bivše SD tovarišice Dominike Švarc Pipan sodnikom sporočala, da je enostranski dvig njihovih in posledično tožilskih plač kljub z rokom izvršbe opremljeni odločitvi Ustavnega sodišča nemogoč brez celovite, pa čeprav večstebrske reforme javnega plačnega sistema, v okviru katere se bodo glede na taisto odločbo o odpravi neustavnosti oziroma kršitve materialne neodvisnosti sodnikov in načela delitve oblasti morali osebni prihodki v njihovem stebru reforme povišati tako sodnikom kot posledično tožilcem, se je s prihodom ponovno pravosodne ministrice in ob začetku mandata že kandidatke za ta položaj v vladi Andreji Katič ta taktika očitno zamenjala, pa čeprav bodo nekateri, kot ugotavljajo sindikati državne uprave, žrtve dogovorov vlade s posameznimi poklicnimi skupinami, pa čeprav kot posledica ugotovljene neustavnosti plač sodnikov in načela delitve oblasti. Toda tako to gre. Po besedah in napovedih Andreje Katič naj bi bil poseben zakon za odpravo te plačne neustavnosti in s tem spodkopanega načela neodvisnosti posameznih vej oblasti, kar naj bi vendarle bili vsaj sodniki in tožilci v okviru tretje sodne veje oblasti, sprejet še v prvi polovici leta. Pa tudi tožilci so očitno vabljeni na že pred tokratnimi velikonočnimi procesijami predvideno usklajevanje o izvršitvi ustavne odločbe na ministrstvu za javno upravo. Vsi ostali v drugi steber reforme javnega plačnega sistema združeni državni uradniki pa bodo, kot kaže in ne glede na sindikalno napoved, da je konflikt neizbežen, na izboljšanje lastnega materialnega položaja še pač nekoliko počakali.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z vsemi državljani kot državno upravnimi žrtvami odprave neustavnosti in dogovora vlade s posameznimi poklicnimi skupinami oziroma stebri javnega sektorja v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Vira fotografij: https://www.pssjs.si/kdo-smo/sindikati-zdruzeni-v-pssjs / https://www.facebook.com/ueilirskabistrica