Porušena in na novo vzpostavljena razmerja koalicijskih moči

Kljub temu da so po vsej celinski Sloveniji in tudi njenemu glavnemu mestu Ljubljani kot letošnji Zeleni prestolnici Evrope te dni zaradi nekajkratnega preseganja mejnih vrednosti trdih delcev PM10 v veljavi osnovna priporočila za vrtce in šole Nacionalnega inštituta za javno zdravje, v katerih med drugim tudi v teh sicer res sončnih dneh svetujejo celo omejitev fizičnih aktivnosti na prostem zaradi nevarnosti za zdravje tako otrok kot odraslih občanov, se domača medijska trobila državotvornega diskurza po večini ukvarjajo s političnimi trivialnostmi, kot je domnevna afera o nezakonitem snemanju predsednika DESUS Karla Erjavca na klepetu z Ljudmilo Novak iz Nove Slovenije pri Bojanu Travnu dan po zadnjih volitvah še uslužbencu Planet TV. Ne glede na to, kdo je v resnici posnel chitchat klepetavega Erjavca, gre za v političnem smislu povsem za lase privlečeno in drugorazredno ter v politični prostor ta čas z namenom prav zdaj plasirano afero, ki naj pozornost javnosti preusmeri iz politično usodnejših reči.

Na primer iz dejstva, da so se z začetkom pomladnega političnega prestopnega roka in izstopom Franca Laja iz stranke ter poslanske skupine SMC, usodno predrugačila razmerja aktualnih koalicijskih moči. Ker pomladni prestopni rok ni prvi politični prestopni rok za časa aktualnega mandata vlade in koalicije Mira Cerarja, so se razmerja koalicijskih moči po volitvah leta 2014 že nekoliko spremenila in korigoirala, a prav izstop v javnosti tako ali tako pred izstopom malo poznanega poslanca Franca Laja iz Lendave je poskrbel za usoden zasuk in vzpostavitev novih razmerjih politične moči v aktualni vladi in koaliciji.

V izhodišču so v politične naloge tega mandata kot koalicija stranke SMC, DESUS in SD sicer zagrizle z relativno udobno večino 52-ih poslancev. Po zaslugi izstopa enega od sopobudnikov in soustanoviteljev stranke Mira Cerarja Bojana Dobovška, je kadrovsko najprej en poslanski glas v koaliciji izgubila SMC. Po zaslugi razpada Zavezništva Alenke Bratušek in političnemu prestopu Petra Vilfana v poslansko skupino ter stranko DESUS je svoj politični vpliv in število poslanskih glasov v koaliciji še okrepila prav DESUS, katere poslanska skupina šteje sedaj 11 glasov. Po izstopu Franca Laja, ki je že napovedal, da poslanskega mandata kljub pozivom iz sprva matične stranke iz osebnih razčlogov ne namerava vrniti in da se bo priključil opozicijski poslanski skupini nepovezanih poslancev, pa sta sicer ob en glas tako koalicija kot največja državnozborska stranka SMC, katere poslanska skupina sedaj šteje še 34 glasov. Ker pa ima koalicija sedaj skupaj le še 51 poslanskih glasov, je z izstopom oziroma prestopom Franca Laja v opozicijo v koalicijskem smislu politično še največ pridobila sicer najmanjša koalicijska stranka oziroma Socialna demokracija.        

Izstop oziroma prestop že bivšega poslanca SMC Franca Laja v opozicijo je za Socialne demokrate pomemben, saj 34 glasov SMC in 10 glasov DESUS plus glas Petra Vilfana ne omogoča več državnozborske večine, kot jo je, ko je roke za skupen koalicijski blagor skupaj s poslanskimi sodrugi dvigal še v Državnem zboru sicer malo opazni poslanec Franc Laj. Z drugimi besedami so se politične delnice SD v koaliciji s SMC in DESUS dvignile preprosto zato, ker so za koalicijsko parlamentarno večino po novem vsakič nujni tudi glasovi enega od poslancev ali poslank SD, čemur do sedaj pač ni bilo tako.

Da sicer stvari v sami stranki in koaliciji SMC le niso tako trdne in dobro delujoče, kot je na včerajšnji tiskovni konferenci navzoče ne najbolj uspešno poskušal miriti njen generalni sekretar Erik Kopač, pa ob govoricah o vse večjem nezadovoljstvu med članstvom SMC potrjujejo tudi nekatera politična neskladja na aktualno vodenje in gospodarjenje z državo, kot je na primer vnaprej vprašljiva podpora SMC državnemu podjetju za gozdove, kot so si ga zamislili na kmetijskem ministrstvu predsednika SD Dejana Židana. Toda ne glede na to, ali je ponovna nacionalizacija gospodarjenja z državnimi gozdovi pod okriljem novega državnega podjetja, kot so si jo zamislili v ministrskem kabinetu predsednika SD, primerna in ekonomična ali ni, je samo po sebi jasno, da bosta v prihodnje predsednika SMC in Demokratiučne stranke upokojencev pač primorana večjo težo dati tudi posameznim političnim rešitvam, ki jih bo ponujala SD.

Porušeno in na novo vzpostavljeno razmerje političnih sil koalicije Mira Cerarja pa je za Socialno demokracijo, stranko neposredno naslednico Zveze Komunistov Slovenije, vsekakor priložnost, da se vsaj delno vrne na politično polje socialno-demokratskega izročila oziroma poolitično levico. Mogoče tudi zaradi do danes veljavnega razmerja političnih sil smo namreč politično jasno levo stališče do sedaj od Socialnih demokratov pač zaman pričakovali ob vrsti z varčevalnimi ukrepi in posledično fašizacijo ter militarizacijo domače države in družbe videnih tem. Toda tako to gre. Paradoks sedanje demokratične Slovenije je, da naj bi bila ta čas na oblasti samooklicana levo-sredinska vlada in koalicija, ki pa se drug za drugega oklepa skrajno konzervativno-desnih političnih ukrepov – denimo civilnorepresivnih pooblastil za pripadnike slovenske vojske, tehničnega ograjevanja države ter izigravanja azilantskih pravil. Zato je izstop Franca Laja iz SMC in koalicije za SD lahko velika priložnost, da se vsaj delno nazaj vrne pod okrilje domače politične levice. Če pa Židanovi socialni demokrati te priložnosti ne bodo znali prepoznati in izkoristiti, potem naj tako kot nekdanja Liberalna demokracija končajo na smetišču novejše politične zgodovine.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moent sem s spremenjenimi razmerji koalicijske moči po začetku pomladnega prestopnega političnega roka in z izstopom poslanca Franca Laja iz SMC v zobeh poskrbel Tomaž Z.