Tudi policijska laž ima kratke noge

Tri osrednje laži slovenske policije minulega tedna so, da se je na Kotnikovi ulici v Ljubljani na strani hujskačev proti naselitvi in oskrbi migrantov ter beguncev zbralo 600 ljudi, da policija migrantom ne pobere vsega denarja, ki ga ti imajo pri sebi, in da policisti ministra Borisa Koprivnikarja niso ustavili in preverili s testom alkoholiziranosti načrtno in po naročilu.  

Čeprav je sprva zahteval in pričakoval, da mu bo na mizo že danes zjutraj dostavljeno poročilo o ravnanju policistov, ki so lani po odhodu iz gostinskega lokala in koncerta svoje rock skupine v Škofji Loki ustavili in tudi s testom alkoholiziranosti preverili ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, je predsednik vlade Miro Cerar nato zaradi odsotnosti generalnega direktorja policije Marjana Fanka in drugih obveznosti notranje ministrice Vesne Gjorkoš Žnidarjeve le nekoliko popustil in se odločil, da bodo vsi trije srečanje glede tega opravili danes pozno popoldne. Razkritje zaenkrat anonimnega policista sicer najbolj neposredno obremenjuje predsednika enega od dveh policijskih sindikatov Zorana Petroviča, ki v teh dneh in mesecih potekajoče policijske stavke ostaja eden od dveh glavnih policijskih pogajalcev z vlado za izboljšanje plač in materialnih pogojev dela v policiji.

Sam predsednik Sindikata poilicistov Slovenije Zoran Petrovič organizacijo tega posebnega policijskega pritiska, ki bi res uspel v primeru, če bi minister spil kak kozarec preveč, sicer zanika, a dejstvo ostaja, da si je v svojem sicer prostem času in zasebnem klepetu s policijskimi kolegi med drugim izmenjeval tudi slike in registrske številke avtomobila ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja. Sicer vsi vpleteni zagotavljajo, da to razkritje nikakor ne bo prejudiciralo pogajalskega procesa vlade in obeh policijskih sindikatov, a sta se po drugi strani od prvih pojasnil Zorana Petroviča, da je bil v času policijske kontrole ministra doma v postelji in da je šlo za interno komunikacijo, ki je bila na koncu njegovega zapisa opremljena z nasmeškom, kar da samo po sebi dokazuje, da so vpleteni policisti to zadevo dojemali kot šalo, že ogradila tako njegov sindikalni kolega in predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič kot notranja ministrica Vesna Gjorkos Žnidar.  

V anonimki, naslovljeni na javnost in vodstvo policije, je sicer razkrita facebook komunikacija pripadnikov slovenske policije in njihovo videnje lastnega sindikalnega boja zoper nosilce javnih pooblastil v vladi Mira Cerarja, ki tako, kot se to rado pripeti pri tako pogostih menjavah oblasti, nima posluha za neuresničene obljube prejšnjih političnih garnitur. Pripadniki slovenske policije in med nimi tudi Zoran Petrovič si tako v svojem prostem času izmenjujejo fotografije avtomobilov in registrskih tablic ministrov slovenske vlade, obveščajo se o njihovih prostočasnih aktivnostih, kot je, kdaj in kje so denimo na pivu, ter si med sabo izmenjujejo po policijsko pobožne želje. Razkriti vrh policijskega humorja pa predstavlja po policijsko pobožna želja Zorana Petroviča, da bi bila morebitna vinjenost dotičnega ministra kar najlepše darilo za obletnico sindikata.

Kljub temu da je sicer v policijskih vrstah z vzpostavitvijo dveh sindikatov poskrbljeno tudi za sindikalno pluralnost, se pripadniki in pripadnice slovenske policije pri in po svojemn delu često obnašajo kot enoten policijski sindikat. Tako so se v povsem korporativno-sindikalni maniri denimo odzvali tudi na poročanje hrvaškega Novega lista, da slovenska policija migrante kaznuje glede na to, koliko denarja jim je še preostalo, in da jih nato na Hrvaško vrača brez vsega denarja. Slovenska policija pisanje hrvaškega tednika zanika. Prizna le, da se globe za nedovoljeno prečkanje meje izreka le tistim migrantom, ki zeleno mejo nezakonito prečkajo individualno, in da se migrantom vsa finančna sredstva in drugi predmeti začasno odvzamejo pri pridržanju. Po odpravi pridržanja pa se jim predmeti in denar vrnejo, toda le če na odstranitev iz države ne čakajo v Centru za tujce v Postojni.

V Sloveniji in širši evropski domovini nezaželjeni migrant v Centru za odstranitev tujcev v Velikem otoku pri Postojni brez vseh svojih sredstev v domači in širše evropski politični praksi ostane, ker je povsem v skladu z zakonodajo dolžan sam kriti stroške svojega preživljanja in nastanitve ter stroške odstranitve nazaj do višine sredstev, ki jih oziroma če jih ima. V nastanitvenih centrih na Vrhniki in v Lendavi, ki sta v upravljanju Uprave za zaščito in reševanje, sta namestitev in oskrba brezplačna, v Centru za tujce, ki ju upravljata Ministrstvo za notranje zadeve in Slovenska policija, pa so stroške dolžni poravnavati kar sami tujci.

Da ima tudi policijska laž kratke noge, pa je samo po sebi razvidno tudi iz političnega dogajanja po sobotnih dvojnih manifestacijah proti in v podporo beguncem in migrantom na Kotnikovi ulici v Ljubljani. Najprej so iz policije tudi v luči svojih posebnih sindikalnih in stavkovnih interesov vsaj za trikrat napihnili število na Kotnikovi poskakujočih domoljubov. Policijsko laž pa sta za svojo politično resnico vzela SDS in njen poslanec Branko Grims ter poskrbela, da se namesto o nasilju neonacistov in domoljubov v Državnem zboru zgovarja o vzponu in manifestaciji levega ekstremizma. Toda tako to gre. Če v tej državi lahko nekaznovano laže politika, zakaj torej naj to ne bi smela in počela tudi policija?

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da ima tudi policijska laž kratke noge, v zobeh poskrbel Tomaž Z.