Bit Salvador OFF

Aktualno-politična novica
7. 9. 2021 - 15.00
 / OFF

V Salvadorju je stopil v veljavo tako imenovani Ley Bitcoin, ki tej kriptovaluti podeljuje status zakonitega plačilnega sredstva. Bitcoin bodo začeli kot veljavno valuto sprejemati vsi deli gospodarstva, v katerih bo to mogoče, uveljavitev novega plačilnega sredstva pa spodbuja tudi salvadorska vlada. Ta je vsem, ki so si na elektronske naprave naložili vladno digitalno denarnico, podelila 30 dolarjev. Vlada je ob tem po državi namestila 200 avtomatov, ki bodo omogočali menjavo dolarjev v bitcoine. Prebivalci Salvadorja so do sprememb zadržani, njihov dvom pa je največkrat povezan z nihanjem vrednosti digitalne valute, proti njeni uvedbi pa so se vršili tudi protesti*. Vrednost bitcoina trenutno dosega dobrih 51.000 dolarjev oziroma slabih 43.000 evrov, medtem ko je še junija dosegala le 30.000 dolarjev. Salvadorska vlada napoveduje, da bo uvedba bitcoina olajšala denarna nakazila zdomcev sorodnikom v Salvadorju. Ta so namreč ključna za gospodarstvo te srednjeameriške države. 

Šrilanški parlament je potrdil izredne razmere, ki jih je konec avgusta razglasil predsednik Gotabaja Radžapaksa, da bi zagotovil nadzor nad cenami hrane in preprečil kopičenje zalog ob pomanjkanju osnovnih živil v državi. Izredne razrede pa ob tem dajejo oblasti v roke tudi številna druga pooblastila; med drugim ji omogočajo zasego premoženja, pridržanje ljudi, preiskavo zasebnih objektov in suspendiranje veljavnih zakonov. Opozicija meni, da tako drastični ukrepi niso potrebni, saj je zadržanje osnovnih živil in dobrin mogoče že s sprejetjem potrebne zakonodaje v parlamentu, ob tem pa izraža bojazen, da bi utegnile oblasti ukrep izkoristiti za utišanje nezadovoljstva in kritik na svoj račun. Vladajoča stranka je v 225-članskem parlamentu v podporo izrednim razmeram ob absolutni večini zbrala 132 glasov, svoje strinjanje s predsednikovim ukrepom pa je utemeljevala s tem, da drugi prijemi v obliki navadnih zakonov niso pomagali pri spoprijemanju s pomanjkanjem. V zadnjih mesecih se na Šrilanki sicer srečujejo s pomanjkanjem sladkorja, mleka v prahu in zemeljskega plina za gospodinjsko uporabo. Vzrok za pomanjkanje naj bi bilo kopičenje zalog, glavni razlog za visoke cene hrane pa je predvsem kombinacija upada prihodkov v turizmu in zadolženosti, zaradi katere je vrednost domače valute močno padla, uvoz hrane pa se je posledično zelo podražil. 

Gvinejski polkovnik Mamady Doumbouya je po nedeljskem nasilnem prevzemu oblasti in odstavitvi predsednika Alphe Condéja  napovedal formiranje vlade narodne enotnosti. Condéja so pučisti ob državnem udaru pridržali. Medtem ko je Condé še vedno nahaja v priporu, pa Doumbouya nekdanjim ministrom in državnim uradnikom zagotavlja, da jih ne bo preganjal. Voditelj puča, sicer vodja vojaške specialne enote, namerava tranzicijo začeti s političnim dogovorom o načinu prehoda oblasti, nato pa vzpostaviti prehodno vlado narodne enotnosti, ki bo izpeljala prehod. Podjetja v Gvineji, ki velja za vodilno globalno dobaviteljico boksita, iz katerega se pridobiva aluminij, je pozval k nadaljevanju poslovanja in zagotovil, da bodo izvzeta iz policijske ure, ki je bila uvedena po vsej državi. Prav tako naj bi bile kmalu ponovno odprte zračne in kopenske meje. Glede predsednika Condéja je Doumbouya zagotovil le to, da je na varnem. Združeni narodi, Afriška unija in Zahodnoafriška ekonomska skupnost so državni udar medtem obsodili in pozvali k povrnitvi civilne oblasti.  

Predstavnica beloruske opozicije Marija Kolesnikova in njen zagovornik Maksim Znak sta bila zaradi vloge v protivladnih protestih obsojena na dolgoletni zaporni kazni. Sodišče je Kolesnikovi in Znaku namenilo enajst oziroma deset let zapora, in sicer zaradi več kaznivih dejanj, med drugim zaradi načrtovanja prevzema oblasti, terorizma in ogrožanja nacionalne varnosti. Po mnenju tožilstva sta se obsojena disidenta priključila posebnemu opozicijskemu svetu, ki je nameraval izvesti državni udar, Kolesnikovo pa so oblasti mesec dni po začetku lanskih protestov proti režimu predsednika Aleksandra Lukašenka poskušale deportirati iz države, a je na meji z Ukrajino protestno raztrgala potni list in končala v priporu. Na sodbo so se odzvale države Evropske unije z Nemčijo na čelu in jo označile za politično, režim v Minsku pa vnovič pozvale k izpustitvi političnih zapornikov, vključno z včeraj obsojenima. Po ocenah Bruslja je zaradi nasprotovanja Lukašenku, ki se je v proteste prelevilo po njegovi sporni zmagi na lanskih predsedniških volitvah, za zapahi 650 beloruskih oporečnikov

Romunska politična kriza se poglablja zaradi odstopa šestih ministrov koalicijske okoljsko-liberalne stranke (USR Plus). Ti so izstopili iz vrst USR Plusa, potem ko premier Florian Cîțu iz vrst Nacionalne liberalne stranke (PNL) ni uslišal pozivov koalicijske partnerice k odstopu. Vladajočo koalicijo, ki jo sestavlja še stranka madžarske manjšine, že praktično od nastopa mandata marca lani načenjajo spori med največjima strankama. Višek so dosegli s premierjevo odločitvijo, da lokalnim skupnostim za modernizacijo infrastrukture nameni 10 milijard evrov. USR Plus tega ni podpiral, pravosodni minister iz njegovih vrst, Stelian Ion, pa odločitve predsednika Cîțuja ni želel potrditi, zato ga je ta odstavil. Že dlje časa pa USR Plus stranki PNL očita, da blokira pravosodne reforme, ki jih je odobrila Evropska unija. Z razveljavitvijo sprememb, ki jih je sprejela prejšnja socialdemokratska oblast, naj bi omogočili pregon skorumpiranih politikov. Če bi ministrom z odstopom sledili še poslanci okoljsko-liberalne stranke, bi romunska vladajoča koalicija izgubila večino v parlamentu. Opozicijski socialdemokrati so zato že pozvali k predčasnim volitvam, stranka USR Plus pa se je medtem začela povezovati s skrajno desnim Zavezništvom za združitev Romunov, s katerim so v parlamentarno proceduro vložili predlog glasovanja o nezaupnici. Več o romunski politični krizi lahko slišite čez dve uri v OFFsajdu, še pred tem pa krajši povzetek dogajanja Florina Poenaruja, antropologa in koordinatorja organizacije CriticAtac. 

izjava

Po mesecih vladnega privijanja Slovenske tiskovne agencije z neizplačilom zakonsko predpisanih sredstev sta se direktorja agencije in vladnega Urada za komuniciranje, Bojan Veselinovič in Uroš Urbanija, udeležila srečanja pri predsedniku Borutu Pahorju. Po njem je mediator Pahor sporočil, da se dialog nadaljuje, obe strani pa naj bi se zavzeli za pogajanja glede pogodbe o opravljanju javne službe STA in izrazili pričakovanje njenega čimprejšnjega podpisa. Nova pogodba naj bi temeljila na tisti, ki jo je vlada predlagala junija, pa jo STA, kot je po srečanju dejal Veselinovič, zaradi takrat veljavne uredbe ni mogla podpisati. V pogajanjih naj bi tako vodstvi STA in UKOM-a rešili odprta vprašanja v že predlagani pogodbi, o vsebini pogodbe, ki ju razdvaja, pa Veselinovič in Urbanija nista želela konkretno govoriti.   

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.