Dvodnevni delovni obisk?

Lep pozdrav, cenjeno bralstvo. V Maliju se spopadi med malijskimi provladnimi silami in islamističnimi skupinami zaostrujejo. Francoskemu naprezanju v Maliju so obveščevalno in logistično pomoč obljubile Združene države Amerike. Francoski predsednik Francois Holland je napovedal, da se bodo zračni napadi v prihodnjih dneh še okrepili, po besedah francoskih oblasti pa naj bi se v prihodnjih tednih povečal tudi francoski kontingent na malijskih tleh. S sedanjih 750 na 2.500 vojakov. Včeraj je po besedah očividcev iz sosednje Slonokoščene obale mejo prečkalo še okoli 30 tankov in transportnih vozil francoske vojske. Na francosko bombardiranje so odgovorili tudi uporniški islamistični voditelji, ki so se zavezali, da bodo napadli srce Francije in s tem odprli vrata pekla. Veliko podporo malijskim oblastem so izkazale tudi sosednje države. Nigerija se je zavezala, da bo s 600 vojaki vodila regionalne sile. Njej se pridružujejo še Benin, Burkina Faso, Gana, Senegal in Togo.

Odgovore, kako deluje avtoritarna oblast ali s kakšnimi prijemi se tovrstna oblast loti političnih nasprotnikov, četudi gre za otroke, lahko vsak dan dobimo v Bahrajnu. Ena od institucij, ki primere kršitev človekovih pravic nad otroci dokumentira, je Bahrajnski center za človekove pravice. Po njihovih podatkih trenutno v bahrajnskih zaporih več-mesečno zaporno kazen prestaja več deset otrok, starih med 6 in 16 let. Vsi zaradi političnih razlogov, saj naj bi širili propagando proti sunitski kraljevi družini Al Kalifa, ki se oblasti oklepa že vse od leta 1783.  Številni med njimi so bili mučeni in ustrahovani že zaradi zapisa besede „svoboda“ v svoj šolski zvezek. Zadnji v nizu teh sprijenih metod ustrahovanja in sankcioniranja otrok je primer 8-letnega Heshama Hasana. Hasana so zaradi prepevanja političnih sloganov za deset dni izključili iz šole. Šolski preiskovalni odbor je osemletnika zasliševal brez prisotnosti staršev. Po zaslišanju so ga za kazen še pretepli pred vrstniki. 

Konec prejšnjega leta je po svetu zakrožila novica o brutalnem skupinskem posilstvu 23-letne Indijke, ki je pozneje podlegla hudim poškodbam in kar je kmalu zatem sprožilo proteste v Delhiju in po celotni Indiji. Po tem dogodku in ko je po ulicah na sto tisoče ljudi zahtevalo večje kazni za posiljevalce in na splošno  večje pravice žensk v tradicionalno patriarhalni družbi, so se zgodila nadaljnja brutalna posilstva. Zadnje se je zgodilo včeraj v osnovni šoli v mestu Vasco da Gama v zvezni državi Goa. V stranišču nasproti ravnateljičinega kabineta je nek dvajsetletnik posilil sedemletno deklico. Ravnateljica je bila kmalu po dogodku aretirana, medtem ko je posiljevalec pobegnil. Po zvezni državi Goa se je nato začel množičen lov na pobeglega storilca. Več o indijski patriarhalni družbi in vlogi ženske v njej, aktivizmu za ženske pravice in še o čem boste lahko slišali jutri ob 12-ih v oddaji Južna Hemisfera.  

Ustanovitelju v Turčiji prepovedane uporniške Kurdske delavske stranke Abdullahu Öcalanu, ki prestaja dosmrtno zaporno kazen, so v celico namestili televizijo. Öcalan, ki je v osami za zapahi že skoraj 14 let, je imel doslej na voljo zgolj radio, sedaj pa so mu v celico namestili tudi televizor LCD.  Nekateri so mnenja, da je TV sprejemnik moč razumeti kot nagrado s strani turške vlade, saj je Öcalan z njo pred tedni obnovil mirovna pogajanja. Cilj je končati boj, ki ga uporniki iz vrst Kurdske delavske stranke bijejo od leta 1984.

Nadaljujemo z enim od dveh glavnih akterjev sistemskega koruptivnega tveganja v slovenskem političnem prostoru. Zaenkrat še predsednik vlade Ivan Janez Janša je, kljub vladni krizi, za katero je poleg ljubljanskega župana Zorana Jankovića poskrbel, s številčno gospodarsko delegacijo in v spremstvu ne več tako prijateljskega gospodarskega ministra Radovana Žerjava odpotoval na dvodnevni obisk z nafto in plinom bogati Azerbajdžan. V ospredju obiska bo srečanje s predsednikom Azerbajdžana Ilhamom Alijevom in predsednikom azerbajdžanske vlade Arturjem Rasizadejem. Na tem mestu povejmo, da je bil azerbajdžanski predsednik Alijev lanskega leta razglašen za koruptivno osebo leta s strani Projekta za organiziran kriminal in poročanja o koruptivnosti s sedežema v Sarajevu in Bukarešti. Ob uradnih koruptivno-političnih stikih bodo v Bakuju pripravili tudi poslovni forum, ki naj bi pripomogel k predstavitvi slovenskih podjetij. Naj omenimo še, da se Azerbajdžan tudi po podatkih mednarodne nevladne organizacije Transparency International po indeksu zaznavanja korupcije venomer uvršča na sam rep lestvice. Možnosti za črne fonde ali kuverte različnih debelosti bo dovolj.

Neformalna civilna iniciativa Koalicija za ločitev države in cerkve nadaljuje z zbiranjem podpisov za peticijo za popolno obdavčitev Katoliške cerkve. Gre za peticijo, s katero želijo, da država v celoti obdavči vse cerkvene prejemke, premoženje in dejavnosti, ne glede na to, za kakšne namene se vse to uporablja. Kajti pri iniciativi so mnenja, da so vse cerkvene dejavnosti pridobitne in so namenjene pridobivanju sredstev za delovanje, pridobivanju novih članov in predvsem povečevanju bogastva. Cerkev je zato potrebno v celoti obdavčiti, saj stomilijonski darovi in ostali prejemki ne smejo ostati neobdavčeni, še posebej pa ne v krizi še dodajajo. Iniciativa deluje na področju 7. člena slovenske ustave, in sicer predvsem za striktno uveljavitev načela ločenosti države in cerkve oziroma verskih skupnosti v praksi. Pravni zastopnik in član Koalicije za ločitev države od cerkve Vlado Began nam je na začetku povedal, koliko podpisov so že zbrali? 

Izjava je v posnetku oddaje.

Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota je predstavil izsledke dela mednarodnega projekta Gradient. Gre za kolaborativni projekt v katerem je sodelovalo 12 partnerjev iz 11 evropskih držav sofinanciran iz programa Evropske komisije. Namen projekta je bil raziskati vplive družbenega okolja na neenakosti v zdravju  med družinami in otroki. Zavod iz Murske Sobote je sodeloval pri delu raziskave, ki se je osredotočil na vplive politične ureditve na zmanjševanje neenakosti v zdravju pri otrocih in družinah. Pri tem so primerjali štiri izbrane evropske države, in sicer Švedsko Nizozemsko, Veliko Britanijo in Slovenijo. Za študijo so uporabili različne podatke, predvsem kvantitativne kazalnike zdravje ter družbene blaginje iz evropskih in svetovnih podatkovnih baz. Rezultati dela raziskave, ki so ga opravili v murskosoboškem Zavodu za zdravstveno varstvo nam je predstavila Tatjana Krajnc Nikolić iz tamkajšnjega zavoda:

Izjava je v posnetku oddaje.

Za konec povejmo še, da na mariborskem okrajnem sodišču poteka nadaljevanje sojenja deseterici protestnikov Tretje mariborske vstaje, ki se je odvila 3. decembra lanskega leta. Obtožnica jih bremeni sodelovanja v skupini, ki naj bi uradni osebi preprečila uradno dejanje. Na decembrskih predobravnavnih narokih za očitano kaznivo dejanje niso priznali krivde.