Miloradov OFF Schmidtu

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Christian Schmidt je za neveljavno razglasil spremembo zakona o objavi predpisov v uradnem listu Republike Srbske. Z odlokom je Schmidt vsem, ki bodo upoštevali zakon, minuli teden sprejet v skupščini večinsko srbske entitete, zagrozil s kazenskim pregonom. V skupščini so minuli teden odločili, da v uradnem listu ne bodo objavljali odločitev Schmidta in s tem tudi ne bodo izvajali njegovih odločitev. Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik se je na potezo Schmidta odzval z besedami: 

Izjava

Poljski notranji minister Mariusz Kamiński je naznanil, da Poljska na mejo z Belorusijo pošilja 500 dodatnih protiizgrednih in protiterorističnih enot policije. Policisti se bodo pridružili 5000 članom mejne straže in 2000 vojakom, ki so že na meji. Mejo, ki jo je Poljska zastražila pred dvema letoma z namenom odvračanja migrantov od vstopa v državo, dodatno utrjujejo z utemeljitvijo strahu pred skupino Wagner. Kakor verjamejo v poljski konservativni vladajoči stranki Zakon in pravičnost, je v Belorusiji 8000 borcev Wagnerja. Tam jih je sprejel predsednik Aleksander Lukašenko, ki je namesto ruskega kolega Vladimirja Putina posredoval sredi pohoda Jevgenija Prigožina proti ruskemu obrambnemu ministrstvu.

V vzhodnonemški deželi Saška-Anhalt je v mestu Raguhn-Jessnitz z 62 odstotki prejetih glasov na županskih volitvah zmagal Hannes Loth iz neonacistične stranke Alternative für Deutschland. V manjših krajih so člani stranki že opravljali prostovoljne in honorarne županske funkcije, tokrat pa gre za prvo zmago stranke na volitvah za redni županski položaj. Poleg Lotha je bil iz iste stranke v prejšnjem tednu za okrajnega upravitelja v Sonnebergu v deželi Turingija izvoljen Robert Seusselmann. Podpora desničarjem, ki je razvidna iz javnomnenjskih anket, se tako materializira tudi na volitvah. 

Španija prevzema predsedovanje Svetu Evropske unije. Med prednostne naloge je španski premier Pedro Sanchez uvrstil reindustrializacijo in strateško avtonomijo Evrope. Prav tako so med prioritete uvrstili ekološki prehod, socialno in gospodarsko pravičnost ter krepitev evropske enotnosti. Želijo si tudi dogovora o reformi evropske migracijske politike. Špansko predsedovanje je zadnje pred evropskimi volitvami junija naslednje leto.   

Izraelska vojska je ponoči začela obsežno operacijo v mestu Dženin in bližnjem begunskem taborišču na okupiranem Zahodnem bregu. Z brezpilotnimi letali so Izraelci napadli več stavb, z oklepnimi vozili, traktorji in ostrostrelci pa so obkolili begunsko taborišče. Po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje je izraelska vojska ubila devet Palestincev in ranila prek 50. Med 1000 in 2000 izraelskih vojakov ter policijskih specialcev je tudi zablokiralo poti iz taborišča do bolnišnic. 

Ustavno sodišče v Gvatemali je odložilo uradno potrditev rezultatov predsedniških volitev, ki so potekale prejšnjo nedeljo. Devet političnih strank je vložilo pritožbo, potem ko je levosredinski kandidat Bernardo Arevalo v prvem krogu zasedel drugo mesto. Sodišče je volilnim komisijam naložilo, naj ponovno preštejejo glasove pred drugim krogom volitev v avgustu. V prvem krogu je s 15 odstotki zmagala nekdanja prva dama Sandra Torres iz krščanske stranke. Pritožnike, med njimi tudi prvouvrščeno Torres, skrbi, da so bili glasovi prirejeni s pomanjkljivo programsko opremo v korist Arevala. Pred sodiščem so se zbrali Arevalovi volivci in protestniki, ki so nasprotovali odločitvi sodišča in opozorili na spoštovanje demokracije. 

Kenijski predsednik William Ruto je odpravil prepoved izsekavanja gozdov. To je pred dobrimi šestimi leti uvedla prejšnja vlada, da bi izkoreninila razmah nezakonite sečnje in povečala gozdnatost države. Z odpravo prepovedi bodo po besedah Ruta ustvarili delovna mesta in odprli gospodarske sektorje, ki so odvisni od gozdnih proizvodov. Dodal je, da drevesa gnijejo v gozdovih, medtem ko domačini trpijo zaradi pomanjkanja lesa. Piarovsko Ruto napoveduje, da bo vlada nadaljevala tudi z načrti za zasaditev 15 milijard dreves v desetih letih. 

Ustavno sodišče je presodilo, da so plače sodnikov prenizke. Predlagatelj ustavne presoje, sodni svet, je očital neskladje z načelom sodniške neodvisnosti, ker naj bi bile plače sodnikov glede na odgovornost njihove funkcije določene prenizko. Poleg tega naj bi bile v neskladju z načelom delitve oblasti, ker niso primerljive s plačami predstavnikov drugih dveh vej oblasti. Sodišče je temu pritrdilo in določilo odpravo ugotovljenih protiustavnosti ter zakonodajalcu določilo 6-mesečni rok. 

Vir fotografije: Wikimedia Commons