Na Kosovu solzivec, v Ugandi tepež

Aktualno-politična novica
19. 2. 2016 - 15.00
 / OFF

Po polovici preštetih glasov na ugandskih predsedniških volitvah zaenkrat najbolje kaže dosedanjemu predsedniku Yoweriju Musoveniju. Ta državi vlada že od leta 1986, gre pa domnevati, da ne verjame v politični pluralizem. Po pričakovanjih volitve niso minile brez incidentov. Policija je za krajši čas aretirala glavnega opozicijskega voditelja Kizza Besigjeja, ki je želel novinarjem pokazati hišo, v kateri naj bi se dogajale volilne zlorabe. Tam so izbruhnili spopadi med podporniki enega od dveh velikih mož, nakar je policija aretirala Besigjeja. Oblasti so kasneje razkrile, da naj bi bila hiša v upravljanju obveščevalne službe.

Raziskovalci so na Papui Novi Gvineji odkrili novo vrsto sladkovodne želve, ki naj bi bila prisotna že v času geografske formacije otočja. Še tako vesela novica pa ne more zasenčiti slabega finančnega stanja v državi. Kar dve instituciji sta namreč nedavno poročali o tegobah javnih financ. Mednarodni denarni sklad je v svojem poročilu razkril, da ima država hude probleme tako z likvidnostjo kot s solventnostjo. Od septembra lani ne izplačuje polnih plač ministrom, zdravnikom in šolnikom. Najnovejši varčevalni ukrepi pa so usmerjeni k javnem radiu in televiziji. K rešitvi denarnih zagat bi sicer lahko prispevala boljša politika na področju davčnih utaj, o kateri se je izrekel inštitut Oakland. Poročilo omenjenega inštituta je pod drobnogled vzelo predvsem izogibanje davkom s strani multinacionalnih gozdarskih podjetij, ki delujejo v Papui Novi Gvineji. Za malezijskega gozdarskega giganta Rimbunan Hijau so na primer ugotovili, da že desetletje ne prikazuje dobička

Politični vrh Nepala je po daljšem obdobju sovražnosti do manjšinskega ljudstva Madhezi na jugu države začel reševati probleme v prid zagotavljanja pravic ljudstvu, s tem pa pridobil naklonjenost Indije, ki je po petih mesecih pred tednoma omogočila ponovno trgovanje prek mejnih prehodov. Desetletje po ukinitvi kraljevine in vzpostavitvi parlamentarne demokracije je Nepal le sprejel ustavo, ki je stopila v veljavo prejšnje leto, a spodbudila Madhezije k uporu zavoljo izključevanja iz političnih procesov. Prejšnji mesec je parlament ustavo dopolnil, dovolil proporcionalno predstavništvo Madhezijev v vladnih telesih, včeraj pa še ustanovil posebno komisijo, ki naj bi razrešila spor o zamejitvi zvezne države, znotraj katere živijo Madheziji. Z ustavo so se meje spremenile, posledično pa zaradi drugačnih demografskih značilnosti Madheziji ne morejo osvojiti števila predstavnikov, ki bi se proporcionalno ujemalo glede na večinsko prebivalstvo, s tem pa je njihovo predstavništvo v hramu demokracije okrnjeno.

V luči razreševanja spora večinskega prebivalstva z manjšino, ki je sicer kulturno, pa tudi ekonomsko vezana na čezmejno Indijo, je današnje srečanje nepalskega premierja Sharme Olija z indijskim Narendro Modijem obetavno za sosedske odnose, ki so se znatno poslabšali na račun Madhezijev, v Nepalu pa spodbudili splošni protiindijski sentiment. A Indiji, ki je z blokado mejnih prehodov podprla upor Madhezijev, s tem pa računala na ugodno politično rešitev, ki ji bo prek Madhezijev še naprej omogočala znaten vpliv na notranjem političnem parketu Nepala, se mudi. Blokada trgovanja je namreč Nepal prisilila v sklepanje poslov s Kitajsko, s tem pa tudi prekinila s popolno odvisnostjo Nepala od indijskega goriva in drugih pomembnih surovin, za dolgoročno nabavo katerih Katmandu ta čas sklepa posle s Pekingom.

Bližje domačim logom. Španski taksisti so z zaprtjem glavne ulice v Madridu izkazali nestrinjanje z liberalizacijo taksi sektorja. Neposreden izvor besa nekaj čez tisoč taksistov je glavno regulatorno telo Nacionalna komisija za trg in konkurenco. Mediji so namreč poročali, da bo slednja prihodnji teden sprejela ukrepe, ki bodo omogočili multinacionalkam, kot sta Uber in Cabify, vstop na španski trg. Taksisti se bojijo nelojalne konkurence - za Uber in podobne storitve namreč ne veljajo regulacije, značilne za tradicionalne taksi službe.

Avstrija je začela uvajati dnevne kvote za migrante. Na dan naj bi jih sprejela 3200, v zadnjih dneh jih je v državo sicer prihajalo manj kot 1000 na dan. Madžarska naj bi v soboto za mesec dni zaprla železniške mejne prehode s Hrvaško. Vrhovni policijski komandirji balkanske poti pa so podpisali skupno izjavo. V njej predvidevajo, da se bo na grško-makedonski meji migrante ločevalo na tiste z vojnega območja in vse ostale. Prvi bodo lahko potovali naprej, drugi so prepuščeni sami sebi.

Glede upravljanja s humanitarno krizo še vedno ne duha ne sluha o usklajenosti, avstrijski ukrepi ne dišijo ne Evropski komisiji ne Nemčiji, Britansko vprašanje pa prav tako močno razdvaja voditelje EU-članic. A brez skrbi, poslušalke in poslušalci. Münchenski inštitut Ifo ugotavlja, da se nihče ne bi izognil škodi v primeru Brexita, vendar pa bi bila Slovenija po izračunih med tistimi državami, ki bi utrpele najmanj negativnih posledic.

Zaključimo z nekdaj bratsko avtonomno pokrajino. V sredinem Offsajdu smo poročali o nadaljevanju pat pozicije na Kosovu, aretacijah predstavnikov opozicijske stranke  Vetvendosi in poteku protestov, ki so zaznamovali osmi dan neodvisnosti Kosova, tokrat pa dodajmo, da so se novoletne parlamentarne počitnice le končale, za meseca podaljšane zaradi obstrukcije parlamenta s strani opozicije. In potek prvega dne? Oriše ga poslanka Vetvendosija, Aida Derguti:  "Seje so bile abnormalne in ne pretvarjajmo se, da smo sedaj nazaj v normalnem stanju." In res, opozicija je med parlamentarno sejo ponovno uporabila solzivec, po uri premora se je seja nadaljevala, a je oblak solzivca še enkrat zavel v dvorani. O kopici bolj in manj pomembnih zakonov in drugih aktov bo pač odločeno kdaj drugič.

 

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.