Nafta in plin in ZDA

Aktualno-politična novica
22. 7. 2021 - 15.00
 / OFF

Evropska centralna banka je po sestanku sveta banke sporočila, da namerava nadaljevati s politiko odkupovanja državnih obveznic in politiko negativnih obrestnih mer za kratkoročna medbančna posojila. Banka je tudi prvič v svoji zgodovini napovedala, da je pripravljena dopustiti dvig inflacije preko samopostavljene meje 2 odstotkov. Pred dvema tednoma je banka po dveh desetletjih spremenila svojo strategijo glede inflacijskih ciljev, ko je napovedala, da si želi inflacijo v višini dveh odstotkov, ne pa ー kot je bilo do sedaj ー blizu, a manj kot dva odstotka.  Evropska centralna banka po obstoječi politiki kupi za 8o milijard evrov obveznic evropskih držav na mesec, s čimer omogoča ugodno zadolževanje v času velikih državnih primanjkljajev, ki so jih povzročili različni protikornoski ukrepi. Inflacija v evroobmočju se je v zadnjem času sicer dvignila, a še vedno ostaja pod dvema odstotkoma in banka pričakuje, da se bo v srednjeročni prihodnosti še znižala. Nizka inflacija nakazuje stagnacijo v gospodarstvu.

V Omanskem zalivu je Iran odprl svoj prvi naftni terminal. S tem se želi Teheran izogniti Hormuški ožini, kjer se poleg petine svetovnega naftnega prometa srečajo tudi interesi največjih svetovnih velesil. Hormuška ožina se nahaja med Perzijskim in Omanskim zalivom, slednji pa meji na Indijski ocean, kar naredi Hormuško ožino eno glavnih prometnih žil naftnega transporta na svetu. Iranski predsednik Hasan Rohani je poudaril strateško pomembnost terminala, ki Iranu omogoča lažji izvoz nafte. Poudaril je, da so iz terminala že izvozili sto ton nafte v prvem dnevu in da to kaže na neuspeh ameriških sankcij proti Iranu. Sankcije je ameriška vlada znova uvedla pred tremi leti, ko so ZDA pod vodstvom takratnega predsednika Donalda Trumpa odstopile od iranske jedrske pogodbe, ki je v zameno za omejitev iranskega jedrskega programa odpravila večino mednarodnih sankcij proti Iranu. V zadnjih treh letih je iranska vlada večkrat zagrozila, da bo blokirala Hormuško ožino, če ZDA ne bodo odpravile sankcij. Kljub temu od aprila letos na Dunaju potekajo pogovori med Iranom in ZDA o vnovični aktivaciji sporazuma o iranskem jedrskem programu.

Nafta in plin vplivata na ameriško zunanjo politiko tudi v Evropi. Nemčija in ZDA sta sklenili uvodni dogovor o plinovodu Severni tok 2. Dogovor umika možnost ameriških sankcij in  omogoča dokončanje 98-odstotno zgrajenega plinovoda, ki predstavlja direktno plinovodno povezavo med Rusijo in Nemčijo. Severnemu toku 2 je pred Bidnovo nasprotovala Trumpova administracija, saj naj bi Rusija z direktno povezavo s srednjo Evropo na lažji način zapirala dotok plina evropskim državam, še posebej ideološkima nasprotnicama Poljski in Ukrajini. Slednji bosta z novim plinovodom izgubili status tranzitnih držav za ruski plin in s tem vsaj delni nadzor nad dovodom plina. ZDA so se sankcijam odrekle predvsem z namenom izboljšanja odnosov z Nemčijo, ki zaradi premajhnih zmožnosti lastnega energetskega sektorja podpira novi plinovod. Odnosi med državama so se namreč ohladili v času predsedovanja Donalda Trumpa, a Nemčija še zmeraj ostaja pomembna ameriška zaveznica in globalna ekonomska partnerica. Po dogovoru, ki ga je predlagala nemška vlada, bo Ukrajina za izgubo tranzitnega statusa z nemške strani poplačana s 150 milijoni evrov za ukrajinsko zeleno tranzicijo z obljubo, da se bo v skladu kasneje našlo še dodatnih 700 milijonov evrov za isti cilj. Poljski pa naj bi zagotovili nemški podpis pobude Tri morja, ki je namenjena povečanju investicij, razvoju infrastrukture in povečanju energetske varnosti držav, ki mejijo na Baltsko, Črno in Sredozemsko morje.

V luči ameriškega umika iz Afganistana in naraščajočega števila spopadov v tej Bližnjevzhodni državi je njena soseda Tadžikistan organizirala največjo vojaško vajo v svoji zgodovini. Za razliko od večine vojaških vaj, ki po navadi potekajo več dni in je vanje vključen le del vojske, je tadžikistanska potekala tri ure in je vključevala celotno tadžikistansko vojsko. Tako je po direktivah tadžikistanskega obrambnega ministrstva vojaške manevre za tri ure izvajalo vseh 100 tisoč aktivnih vojakov in 130 tisoč vpoklicanih rezervistov. Takšno skrb za varnost je povzročil beg več sto afganistanskih vojakov v Tadžikistan pred talibsko ofenzivo. Vlada v prestolnici Dušanbe je kasneje na afganistansko mejo poslala dodatnih 20 tisoč rezervistov.

Ameriški predsednik Joe Biden je imenoval novo veleposlanico v Sloveniji, pravnico Jamie Harpoolitan. V preteklosti je delala kot sodna uradnica na zveznem sodišču v New Orleansu in pri sodnem pooblaščencu za kompenzacije žrtev terorističnega napada na newyorška Dvojčka, nato pa še kot sodna pooblaščenka za posredovanje v kompleksnih skupinskih tožbah ob naravnih nesrečah. S soprogom, demokratskim senatorjem iz Južne Karoline, je naklonjena predsedniku Bidnu in njegovi administraciji. Na položaju ameriške veleposlanice v Sloveniji je nasledila Lyndo Blanchard, ki je po porazu Donalda Trumpa na zadnjih predsedniških volitvah odstopila s položaja.

Urad vlade za komuniciranje, krajše Ukom, je zavrnil plačilo nadomestila Slovenske tiskovne agencije za opravljanje javne službe za junij. Po navedbah Ukoma se je to zgodilo zaradi začasnega zadržanja izvršitve uredbe o opravljanju javne službe STA-ja, ki je Ukomu dajal pravno podlago za lastno financiranje. Iz urada so sporočili tudi, da kljub zadržanju uredbe še vedno veljajo zakoni, ki STA-ju nalagajo opravljanje javne službe, česar pa naj STA ne bi opravljal, saj od vsakega medija zahteva podpis tržne pogodbe, namesto da bi dovoljeval brezplačno uporabo svojih javnih storitev. Iz STA-ja so sporočili, da v novi pogodbi, za katero je Ukom želel, da bi jo STA podpisal v roku enega dne, vladni urad ni upošteval ključnih predlogov agencije. Dodali so še, da take pogodbe STA ne more in ne sme podpisati. V prid STA-ju je odločilo tudi sodišče, ki je za utemeljene označilo navedbe STA-ja, da jih želi vlada prek Ukoma z grožnjo nadaljnjega nefinanciranja prisiliti v podpis nove pogodbe, ki je skladna z zadržano uredbo. Po mnenju STA-ja bo izvršitev uredbe naredila težko popravljivo škodo, saj agencija ne more preživeti brez primernega financiranja.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.